V znamenju iskanja naslednjega velikega prodajnega hita

Pripravili smo pregled tehnološkega leta 2015.

Objavljeno
26. december 2015 16.23
Matjaž Ropret
Matjaž Ropret

Pametni telefoni so postali vsesplošno kakovostni. Tablice ne zanimajo nikogar več. Fotoaparati le še ljubitelje. Televizorji še iščejo novo identiteto. Navidezna resničnost je pred vrati. Internet stvari prinaša nesmisle in načenja kopico vprašanj. Za zasebnost in odprt internet se je treba ves čas boriti. Microsoft se je spremenil in se usmeril v drugačne poslovne modele, Apple in Google pa sta ostala Apple in Google. Vse to je zaznamovalo tehnološko leto 2015.

Mobilnik še kraljuje

Glavna naprava iztekajočega se leta je še vedno pametni telefon. O njih se je največ govorilo, še zmeraj so prodajne uspešnice, čeprav se norija umirja. Telefonsko gledano je leto 2015 prineslo veliko, a tudi malo. Ogromno vznemirljivih izdelkov ni bilo, a je zato kar močno poskočila splošna kakovost in nekaj dvomov je razjasnjenih. Še najbolj glede velikosti. Do letos se je zdelo, kot da bodo proizvajalci v nedogled večali ta čas najbolj priljubljene naprave. Toda zdaj je jasno, da se je vse skupaj ustalilo med približno 4,7 in 5,7 palca zaslonske diagonale ali, če gledamo zunanje mere telefona, med 14 in 15,5 centimetra dolžine ter približno 7 in 7,5 centimetra širine. Odstopanj v skrajnosti je vse manj. Nasploh sta se izoblikovala dva velikostna razreda - telefoni s 4,7- do 5,2-palčnim zaslonom in tisti z večjo diagonalo.

Konec je dobe plastičnih dragih telefonov, letos smo videli še zadnje primerke. Prav tako v vrhunskih modelih ne bo več smel manjkati eden od načinov biometrične prepoznave uporabnika (prstni odtis, šarenica ...), kar občuten je bil letos v višjem razredu tudi napredek pri fotografskih in video zmogljivostih. Za drugim napredkom najbolj zaostajajo baterije, ki marsikdaj komaj še zagotavljajo celodnevno delovanje. Prihodnje leto se bo najbrž razmahnila prepoznava moči dotika na zaslonu, ki sta jo letos uvedla Apple in Huawei. Zelo verjetno pa bo, vsaj v dražjih modelih, končno prevladal tudi novi priključek usb-c, ki se je letos že pojavil v nekaj izdelkih.

Tablice v zatonu

Pri tablicah veliko novega v resnici nismo videli. Prvo polovico leta je vladalo popolno zatišje in tudi v drugi ni bilo veliko primerkov, ki bi znova vzburili domišljijo množice kupcev. V tujini so največjo odmevnost v medijih doživele orjaške tablice za »resno delo«, kot sta ipad pro in surface pro 4, ki so pri nas zaradi visoke cene ali nedobavljivosti še bolj nišne kot v zahodni Evropi ali v ZDA. Večina običajnih tablic je bila nadgradnja lanskih modelov po ustaljenem receptu: malo boljši zaslon, malo tanjše ohišje, malo hitrejši procesor itd. Še najbolj očitno je izginjanje malih, sedempalčnih tablic - telefoni so pač postali veliki - in skupaj z njimi množice brezimnih kitajskih proizvajalcev, ki bo vsesplošnem padanju cen niso bili več konkurenčni uveljavljenim znamkam. A tudi te že opuščajo tablični program ali vsaj razmišljajo o opustitvi, saj prinaša vse manj dobička.

Povsod 4k

Televizorji so naredili skoraj dokončen korak proti 4k, prihodnje leto se bo komaj še dalo kupiti kakšnega, ki ne bo imel tovrstne razločljivosti. Še vedno bi lahko zagovarjali mnenje, da je 4k oziroma uhd odveč, saj v njej ni nobenega televizijskega programa in ga še dolgo ne bo. Toda slika zaradi višje razločljivosti ne trpi, fotografije in s telefonom ali fotoaparatom posnet video 4k so videti izvrstno, cenovna razlika pa se je letos tudi občutno zmanjšala. Manj sreče so proizvajalci imeli z drugo modno muho - ukrivljenostjo zaslona. Ta se ni izkazala za občuten (ali sploh kakršenkoli) napredek. Tudi selitev sistem android v dnevno sobo še ni povsem prepričala.

Nazaj v ljubiteljsko orodje

Fotoaparati so poleg tablic področje, kjer se je dogajanje letos najbolj upočasnilo. Če smo bili prejšnja leta priča poplavi modelov in njihovemu konstantnemu predstavljanju, je bilo zdaj pravo zatišje. Proizvajalci so bistveno upočasnili tempo in zmanjšali nabor aparatov v ponudbi. Sony denimo ni predstavil nobenega novega brezzrcalnika s tipalom aps-c (zato pa plejado tistih s tipalom polnega formata), pri Nikonu ni bilo novega vstopnega zrcalno-refleksnega aparata (zadnji bo kmalu »star« dve leti), precej manj je bilo žepnikov. Izbira in prodaja, ki še naprej pada, kažeta, da namenski fotoaparati dokončno znova postajajo ljubiteljsko in poklicno orodje, množično fotografijo so pač prevzeli pametni telefoni.

Žepniško področje se bo sčasoma, verjetno precej hitro, zožilo na dva segmenta: popotne žepnike z dolgim zumom in tako imenovane superžepnike z enopalčnim tipalom, ki očitno ponuja najboljše razmerje med velikostjo aparata in objektiva ter kakovostjo fotografije. Brezzrcalniki so se z znižanjem cen nekoliko ustalili, profesionalci še vedno posegajo po aparatih dslr. Opazno je večanje občutljivosti tipal, niti »vojna megapikslov« še ni zamrla in ima ob napredku tehnologije celo nekaj smisla, saj omogoča fotografiranje z manjšimi fiksnimi objektivi in kasnejše izreze, ki tako delno nadomestijo optični zum.

Navidezna resničnost prihaja

Letošnje predstavitve naprav za navidezno resničnost, kot pišemo spodaj, so pokazale, da bo na to področje treba resno računati. Morda še ne bodo tako kmalu množične, toda vsaj navdušenci si jih bodo zanesljivo priskrbeli. Prav tako se začenja konkretna produkcija vsebin na tak ali drugačen »vr«. Oblačilna elektronika niti letos še ni dosegla preboja v vsakdanjost, čeprav je svojo uro začel prodajati še Apple in so se precej popravili tudi drugi proizvajalci. Običajnemu uporabniku ura še vedno ne pomaga dovolj, vsaj dokler ne bo mogoče z njo res enostavno plačevati, odklepati vrat, zaganjati avtomobila in še kaj podobnega. In za zdaj so te naprave predrage, saj le redkokdo razmišlja, da bi si kupil uro za 400 evrov. Niti običajne, modne, kaj šele elektronske, ki bo čez dve leti zastarela.

Bomo obranili internetno nevtralnost?

Še manj sreče z dobro prodajo imajo proizvajalci iz nabora »interneta stvari«. Naprave so med seboj nezdružljive, pomenijo nevarnost za osebne podatke in predvsem v veliki večini primerov kvečjemu zakomplicirajo funkcijo, ki jo povsem dobro opravlja nepovezan aparat brez dodatnih zaslončkov in aplikacij.

Leto je zaznamovalo tudi prerekanje, kako bi moralo biti urejeno ponujanje vsebin na internetu. Telekomunikacijski industriji je uspelo v Bruslju zlobirati uredbo, po kateri bodo imeli operaterji možnost nekatere storitve ponujati prednostno, ločeno od siceršnjega interneta. Če bodo nacionalni regulatorji to dopustili, bodo s tem načeli internetno nevtralnost in enakost vseh uporabnikov in ponudnikov. Morda bolj razveseljivih uredb oziroma direktiv si lahko obetamo glede varovanja osebnih podatkov in možnosti čezmejne uporabe storitev pretočne glasbe in videa. Vsekakor bodo te teme na tapeti tudi prihodnje leto.

***

Najbolj osupljiva tehnologija - Sony a7s m2

Običajno so izboljšave tehnologije precej zvezne, le redko smo priča orjaškim preskokom. Kot ga je Sony storil s fotoaparatom polnega formata a7s m2. Ta lahko fotografije in videe, tudi v 4k, zajema z občutljivostjo iso 409.600. Prej so fotoaparati večinoma prišli do 25.600 ali morda ob znižani razločljivosti do 102.400, večina pa pri vsakdanjem fotografiranju še vedno ne presega vrednosti iso 3200. Govorimo torej o najmanj 20-kratnem povečanju, ki omogoča čas 1/500 s v skoraj popolni temi. Rezultat si lahko ogledate na fotografiji.

Najbolj razveseljiv napredek - Cenejši telefoni

Najboljši pametni telefoni še vedno stanejo veliko, redne cene se gibajo od 700 do tisoč evrov in več. Toda letos so tudi telefoni, ki jih je mogoče brez operaterske subvencije kupiti za manj kot 500 evrov, dobili marsikatero lastnost dražjih. Predvsem je v tem cenovnem razredu prav tako že mogoče najti primerke, ki niso videti ceneni, saj so izdelani iz kakovostne kovine ali stekla. Poleg tega so tehnološko na dovolj visoki ravni, s hitrimi procesorji, dobrimi fotoaparati in še čim. Med proizvajalci je verjetno največji skok napravil Huawei, ki bi moral le še spisati boljšo programsko opremo.

Doživetje leta - HTC vive

Med vsem, kar smo letos preizkusili, je največji vtis napravila HTC-jeva prototipna naprava za navidezno resničnost vive. Blizu za njo pa je podobna Oculusova reč rift. Tudi slednja ali dodatki za telefon, kot je samsung gear vr, pričarajo mikavno doživetje, toda realističnost s HTC-jevo čelado je še za stopnjo višja. Sprehajanje po navideznem svetu je povsem tako, kot bi bili prostori in predmeti pravi. Proizvajalci in kupci bodo resda morali še poskrbeti za nekatere niti ne malenkosti - denimo ustrezen prostor v stanovanju - toda navidezna resničnost se ne zdi več znanstvena fantastika.

Največji napredek od lani: Samsung gear s2

Pametne ure še vedno niso pridobile uporabnosti, ki bi jih uvrstila med nujne elektronske pripomočke. So pa vendarle letos naredile velike korake naprej v videzu, udobnosti nošnje in načinu upravljanja. Vse to najbolje predstavlja Samsungova gear s2, ki je popolnoma nekaj drugega kot predhodnica. Po obliki je kot klasična ura, ima inovativen in res uporaben način upravljanja z vrtljivim obročem, ni debela, kot so bile pametne ure še do nedavnega ali so celo še vedno. Težavi sta še naprej trajanje baterije in podvajanje funkcionalnosti s telefonom.

Najboljši nakup leta - Monitorji 2k in 4k

Računalniški monitorji niso seksi. Vsaj do letos niso bili. Marsikdo se tako ali tako zanaša samo še na zaslon, ki je vgrajen v njegov prenosnik. Toda delo je z velikim prikazovalnikom še vedno bistveno bolj udobno, zabava pa še bolj nepozabna. Kdor ima v računalniku ustrezno grafično kartico in izhod (najbolje displayport), bi si moral privoščiti vsaj monitor z razločljivostjo QHD (2K), najboljši med cenovno dostopnimi je po našem mnenju dell u2515h. LG-jev 27mu67 pa je dokazal, da se za dosegljivo ceno da izdelati tudi spodoben monitor 4k, čeprav z manj dodatnimi možnostmi, kot jih ima Dellov model.

Najbolj nesmiseln trend - Internet stvari na napačen način

Veliko se je letos govorilo o internetu stvari in kako bodo sčasoma vse naprave povezane vsaj v domače omrežje, če že ne v »oblak«. Toda pri tem je marsikateri proizvajalec kuhinjskih aparatov in bele tehnike v zanosu nad tehnološkimi zmožnostmi šel korak predaleč. Podobno kot v avtu ni vedno prava rešitev upravljanje pred zaslona na dotik, je tudi pri pralnem stroju ali pečici lažje obrniti gumb ali dva kot na zaslončku iskati pravo nastavitev. In tudi upravljanje avtomata, ki je nekaj centimetrov stran, s povezane tablice nima nikakršnega smisla.