Tiskane izdaje
Pred koncem poslovnega leta se je prvi mož Microsofta Satya Nadella znova lotil reorganizacije in z njo dokončno zabrisal kakršne koli sledi, ki spominjajo na nekdanjo Nokio, ki jo je ameriški računalniški gigant prevzel leta 2013. Po novem bo za vse naprave, tudi pametne telefone lumia, skrbel isti človek kot za sistem windows, Terry Myerson. Oditi pa sta morala prejšnji šef oddelka za naprave in zadnji predsednik uprave Nokie Stephen Elop ter nekdanja direktorica oddelka za pametne telefone v Nokii Jo Harlow.
V Microsoftu bodo združili snovanje sistema windows, storitev zanj in naprav, ki jih poganjajo okna. Tako bo skupna ekipa razvila igralno konzolo xbox, tablice surface, napravo za dodano resničnost hololens, pametne telefone lumia, zapestnico band in vse druge izdelke. Elop, ki je po prevzemu Nokie (znova) zasedel visoko pozicijo v Microsoftu, se zdaj poslavlja, z njim pa še druga preostala predstavnica Nokie v Microsoftovem menedžmentu. Korporacija je sicer že prej skorajda povsem razpustila oddelek, ki so ga sestavljali zaposleni v nekdaj največjem svetovnem proizvajalcu mobilnikov. Iz Nokie je pod Microsoft prešlo približno 32.000 zaposlenih, a je vsaj polovica službo v ameriški korporaciji že izgubila.
Hitra razpustitev Nokie pod Microsoftom
Microsoft je tudi po hitrem postopku nehal uporabljati znamko Nokia za pametne telefone, obdržal jo je le za običajne poceni mobilnike, ki pa jih tudi ne razvija več z visokim tempom. Zgodba o padcu Nokie z mobilnega prestola se je začela kmalu po prihodu Elopa, ki je jeseni 2010 zamenjal Ollija-Pekko Kallasvua. Po nekaj mesecih je Elop zaposlenim napisal razvpito okrožnico o tem, da podjetje stoji na gorečih temeljih, oznanil partnerstvo z Microsoftom in prehod na operacijski sistem windows phone. To je v pol leta, kolikor je trajalo, da je podjetje v prodajo poslalo prve telefone s tem sistemom, dokončno ubilo prodajo pametnih telefonov s prejšnjim operacijskih sistemom symbian, razvoj lastnega nadomestnega sistema meego pa je Elop ustavil in zdaj životari pod okriljem Samsunga kot tizen. Na trg je prišel le en telefon z meegom, nokia n9, ki pa je bil oblikovna inspiracija za mnoge kasnejše lumie.
Nekateri, najbolj glasno nekdanji nokijevec in zdaj telekomunikacijski svetovalec Tomi Ahonen, Elop vidijo kot trojanskega konja, ki je znižal ceno vodilnemu proizvajalcu mobilnikov in sklenil posel s prijatelji v Microsoftu. Na Finsko je namreč Kanadčan prišel iz Redmonda, kjer je vodil oddelek za pisarniško zbirko office. Tudi če ta teorija drži, je Elop tako konkretno oslabil Nokijin položaj na trgu pametnih telefonov, da Microsoft niti po prevzemu s finskim oddelkom ni zmogel preobrata. Tržni delež lumij in sistema windows phone še naprej pada in je globalno nekje pri dveh odstotkih. Pod vodstvom Nadelle pa se je korporacija usmerila v ponujanje svojih storitev in programov na vseh vodilnih platformah. Proizvajanje naprav za zdaj ohranja le kot strateško potezo − če Apple in Google preveč zapreta svoja sistema ios in android − in morda tudi zaradi ponosa.
Medtem na finskem še obstaja Nokia (prej Nokia-Siemens Networks), ki izdeluje omrežno opremo, ima pod seboj zemljevidni oddelek here (nekdanji Navteq), ki je naprodaj, in trži obsežno zbirko patentov na področju mobilne telefonije. Oblikuje tudi obuditev posla z mobilnimi napravami, ki pa jih ne bo izdelovala sama in razen znamke ne bodo imele nikakršne povezave z nokiami, ki so jih imeli radi milijoni uporabnikov po svetu.
