Tiskane izdaje
Evropski parlament je po pričakovanjih sprejel uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu (Telecom single market, TSM), ki naj bi znotraj Evropske unije dokončno odpravila gostovanje v tujih omrežjih mobilne telefonije - roaming - in uzakonila internetno nevtralnost. Vendar je sprejeto besedilo, kot je med razpravo opozorilo tudi nekaj poslank in poslancev, luknjičasto in dvoumno.
Kompromisno besedilo uredbe je konec junija, tik pred koncem polletnega predsedovanja uspelo sestaviti latvijskemu predsedstvu EU, ob pomoči komisarjev Andrusa Ansipa in Güntherja Öttingerja in močnem lobiranju telekomunikacijske industrije. Ta je (delno) žrtvovala roaming v zameno za dvoumna in nedoločna pravila o internetni nevtralnosti. Med današnjo razpravo sta komisar za enotni digitalni trg Ansip in poročevalka za uredbo Vera Pilar del Castillo trdila drugače in sledila jima je večina poslank in poslancev.
Evropa kot zgled
»Konec roaminga je zgodovinski dosežek. Uporabniki mobilnih telefonov so na to čakali predolgo,« se je po prsih trkal Ansip. In napovedal, da bodo z uredbo na boljšem tako potrošniki kot podjetja. Nasploh smo se med govori zagovornikov sprejetega besedila naposlušali optimističnih ocen, kako bodo nova pravila spodbudila kreativnost, inovativnost, nove storitve in dodatna delovna mesta. Poročevalka del Castillo je ob tem zatrdila, da bo Evropa bo edini del sveta, kjer bo internetna nevtralnost zagotovljena. »Ves internetni promet bo enakopraven. Ne bo interneta dveh hitrosti.« Komisar je ob tem poslance izsiljeval še z grožnjo, da bi sprejemanje dopolnil k »usklajenemu« besedilu ne samo za več mesecev, ampak za več let preložilo uveljavitev tovrstne regulacije.
Takemu razmišljanju je pritegnila tudi večina razpravljavcev. Nekateri med njimi so sicer izražali nezadovoljstvo s končnim besedilom, češ da ni dovolj odločno in da je predaleč lani sprejetemu mnenju evropskega parlamenta, a so skoraj v isti sapi dodajali, da gre vendarle za »pomemben prvi korak v pravo smer.«
Bo res vse tako lepo?
Večina jih je predvsem poudarjala konec šokov ob visokih računih za mobilno telefonijo, ki sledijo poletnim počitnicam v tujini. Poslanka Vicky Ford je celo zatrdila, da bodo tisti, ki potujejo na boljšem, tisti, ki ne, pa se jim na računih ne bo nič poznalo. Oporekal ji je Roger Helmer: »Operaterji bodo izgubili pomemben del prihodkov. Kje ga bodo nadomestili, je jasno - z dvigom domačih cen. Odprava roaming bo koristila samo buržuaziji, ki veliko potuje, vsi ostali uporabniki se bodo soočili z dvigom cen.«
Poleg tega so govorci izpostavljali, da uredba zagotavlja, da ponudniki dostopa do interneta ne bodo smeli blokirati nobene vsebine ne upočasnjevati prometa ali določenim storitvam dajati prednosti. Vendar se jih, glede na slišano, večina ni zavedala, da operaterji predvsem računajo na to, da jim bodo ohlapna in dvoumna pravila dala možnost, da poleg interneta uvedejo še vzporedna (zaprta) omrežja, kamor bodo poskušali preseliti čim več najbolj atraktivnih storitev. In da bodo (znova) uvedli diskriminatorno prakso ničelne tarife.
Nevtralnost je, ali pa je ni
Nekateri so opozarjali na pasti. Denimo Dario Tamburrano: »Roaming uporabljajo le nekateri in še to občasno. Internet pa nas večina uporablja vsak dan.« Michel Reimon je ponovil, kar smo že poudarili v Tehnokamri - internetna nevtralnost je črno-bela. Ali jo imaš ali pa ne. Besedilo je po njegovem mnenju v prid velikim korporacijam, ne uporabnikom. Petra Kammerevert je menila, da so »tako zvodenela pravila o nevtralnosti veliko previsoka cena za odpravo roaminga in da predlog pušča preveč možnosti zlorab. Julia Reda pa je opozorila, da uredba omogoča upočasnjevanje interneta z ničelno tarifo, upočasnjevanje šifriranega prometa, in niti ne definira internetne nevtralnosti.
Za Slovenijo in Nizozemsko, ki imata internetno nevtralnost že uzakonjeno, je uredba korak nazaj. Njuni zdajšnji ureditvi sta namreč strožji in dopuščata manj možnosti za operatersko samovoljno interpretiranje pravil. Zelo verjetno bo tako Slovenija morala spremeniti določila, ki zdaj prepovedujejo brezplačen prenos podatkov za določeno storitev v mobilnih omrežjih (t. i. ničelno tarifo oz. zero rating). Čeprav je komisar Ansip zagotavljal, da uredba ne zapoveduje spreminjaja nacionalne zakonodaje, v kolikor se jo da interpretirati v »duhu uredbe«. Predvsem pa uredba omogoča »posebne storitve« (angl. specialized services), ki bodo v omrežjih imele prednost. Besedilo omenja povezane avtomobile in e-zdravljenje, vendar bi lahko ponudniki nacionalnih regulatorjem, ki bodo zadnji branik pred dokončnim razpadom odprtega in enotnega interneta, priglašali še marsikaj. In tako poskušali dobiti dovoljenje, da storitve ponujajo po svojih kanalih in pogojih.
Veliko lukenj in nerazumevanja
Tudi konec roaminga junija 2017 še ni povsem zagotovljen. V uredbi namreč piše, da je odvisen od določitve medoperaterskih cen in količin v načelu pravične uporabe. Veleprodajne cene mora komisija preučiti v roku enega leta in pri tem se lahko še zaplete. V evropski potrošniški organizaciji Beuc so glede tega izrazili zaskrbljenost. »Evropa brez roaminga je odvisna od reforme veleprodajnega trga, ki jo bo v 13 mesecih izjemno težko izvesti,« so zapisali. Prav tako bi bil lahko delež zakupljenih količin, ki jih bo naročnik iz svojega paketa lahko porabil v tujini, tako majhen, da se vseeno ne bo mogel izogniti dodatnim stroškom.
Od slovenskih poslancev se je v razpravi oglasil le Igor Šoltes. Opozoril je na ohlapnost jezika uredbe, kot dober primer ureditve internetne nevtralnosti izpostavil Slovenijo in napovedal glasovanje za dopolnila, ki pa nazadnje niso preprečila sprejetja uredbe. Poslanka Romana Tomc pa je še pred razpravo pikro in v tonu, ki sporoča »dajte mi že mir«, tvitnila: »Po odzivih sodeč je internetna nevtralnost ta hip najpomembnejša stvar na svetu.« Poslanka se, podobno kot mnogi njeni kolegi in kolegice, kot vse kaže, ne zaveda niti pomembnosti interneta v vsakdanjem življenju skoraj slehernega Evropejca niti pasti, ki jih prinaša pred približno eno uro sprejeta uredba.
