I can't live with or without … STRES!

Grrrrrr! Bi brcal in vpil, grizel in zmerjal, nič ti ni prav, nič ne gre tako, kot hočeš, nič ni smešno, ne moreš spat, ne moreš, glavoboli, pa kako naj sploh kaj naredim??! … Za znoret! Vas zna doleteti nekaj v tem stilu kmalu, sledi namreč »sladko-kislo obdobje«: konec šolskega leta in zraven vsa možna zaključevanja in preverjanja znanja. A vas je že kaj strah? Se boste borili ali bežali???

V stresu smo takrat, ko se znajdemo v situaciji, kjer naše sposobnosti niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim, zunanjim ali noranjim. Telo se brani z reakcijo »boj ali beg«, ta izhaja iz davnih časov, ko so se naši predniki še nenehno borili za preživetje. Stresorji oz. situacije, dogodki, osebe, predmeti, ki nam povzročajo stres, so različni, a odgovor telesa bo vedno enak. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje, stres kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika pa je normalno odzivanje na takšno dogajanje.

• Telesni simptomi: glavobol, vznemirjenost, škrtanje z zobmi, trzanje mišic, utrujenost, prebavne motnje, občutek kratke sape, pospešeno bitje srca, potne dlani, motnje spanja, apetita …
• Vedenje: pomanjkanje volje, neorganiziranost, jokavost, …
• Spremembe razpoloženja: pomanjkanje odločnosti, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, razdražljivost, jeza, potrtost, strah, …
• Spremembe v mišljenju: pozabljivost, slabo presojanje, matematične napake, težave pri razmišljanju, …
• Vsebina misli: »Ne zmorem!«, »To je grozno!«, »Težko mi je!«, »Zmešalo se mi bo!«, »Preveč vsega!«, …

Ljudje se na stres in stresorje različno odzivamo, nekomu bo četrtkov test iz matematike povzročil drisko ali glavobol, njegov sošolec pa bo morda le malo bolj »nataknjen«. Dojemanje in reševanje problemov je različno. Kadar so ti problemi preveč dolgotrajni, intenzivni in premočni za posameznika – je stres kroničen, se lahko razvijejo tudi  npr. rana na želodcu ali dvanajstniku, povišan krvni tlak, depresija …
Ampak! Stres mora biti, majčkeno, toliko, kolikor ga lahko kot posameznik obvladuješ. Je naš motivator, pomaga pri osebnostnem razvoju, stresne situacije nas spreminjajo v bolj zrele in izkušene ljudi. Preko tega se naučimo premagovati strah in prepričanja, ki nas omejujejo, nam je izziv. A, kot omenjeno, moramo vedeti, kje je naša pravšnja merica stresa in kako takrat postopamo.

Ker vas čakajo dnevi, ko boste nekoliko bolj zoprni, hitreje užaljeni, pogosteje na WC-ju, slabše spali in se nonstop pritoževali, vam za vaše dobro in tistih okrog vas, ponujamo različne načine obvladovanja stresa.
• POZITIVA! Centriraj svoje misli na svoje prednosti, ne pa jamrat, česa vsega ne znaš! Iz stresne situacije skušaj potegniti le najboljše, pa naj bo še tako težko.
• DOJEMANJE! V stilu kozarec na pol prazen / na pol poln se da marsikatero situacijo interpretirati čisto drugače. Zopet: poudari pozitivne stvari, čim manj razmišljaj negativno!
• SAMOZAVEST! Bodi odgovoren za svoja dejanja in bodi prepričan sam vase. Pretekle izkušnje so dokaz, da si sposoben biti močan, da si lahko zaupaš. »Če sem zmogel/-la tisto takrat, bom tudi to!« Stoj za svojimi prepričanji in naj te ne bo strah reči »ne«.
• ORGANIZACIJA ČASA! Sestavi si dnevnik, naredi seznam vseh obveznosti, ki jih moraš opraviti, in jih skušaj razporediti po pomembnosti. Tako je tudi manj možnosti, da kaj pozabiš. Loti se vsake posebej in jo dokončaj, preden greš naprej. S takšnim urnikom si tudi ustvariš izvedljiv plan. Ohrani ravnovesje med tem, kar moraš in tem, kar želiš, hočeš.
• MUVAJ! Redna telesna vadba zelo dobrodejno vpliva na naše počutje in krepi našo odpornost proti stresu. Vsaj 3-krat na teden 15-30 minut. Mislim, to pa itak zmoreš!
• PREHRANA! Zdrava in uravnotežena! Ogljikovi hidrati, vlaknine, zelenjava … Ne pozabi: pij veliko vode!
• SPANJE! Zelo pomembno, da spiš vsaj 7 do 8 ur na noč. Naspan se mnogo lažje koncentriraš, misli so bistrejše, si mnogo bolj efektiven.
• SMEH! Z njim sprostimo napete mišice, poveča se vstop kisika v telo, zniža se krvni tlak, spodbujamo imunski sistem, sproščajo se »hormoni sreče« (endorfini), …
• PRIJATELJI! Ja zakaj jih pa imamo? Tudi zato, da se jim lahko zaupamo, ko imamo težave, smo v stresu. Tako si lahko skupaj malce olajšamo stanje, morda dobimo kak dober nasvet ali pa vidimo situacijo iz druge perspektive ter ugotovimo, da niti ni tako grozno.

Za konec še kratke tehnike za primer akutnega stresa – npr., pred testom ali pa med učenjem:
• Dihanje: upočasni svoje dihanje na 6 vdihov / minuta. 5 sekund vdih, 5 sekund izdih. To počni 2-5 minut oz. dokler se ne umiriš.
• Odmori: Vzemi si 60-sekundni odmor ali pa pojdi za 5 minut na počitnice: zapri oči, privošči si globok vdih in se s svojo domišljijo odpravi na najljubši kraj … Npr. morje, sonce, plažica …, to bi šlo.
• Utišanje negativnih misli: tehnik je veliko; v primeru negativne misli, si rečemo »Stop!« in hkrati močno zaploskamo; se osredotočimo na čutila (kaj vidim, slišim, tipam, …); miselne vaje – odštevamo (100-7), živali na »m«,…; se spomnimo prijetnih stvari …
• Še enkrat: misli o sebi pozitivno! Drugi res niso pomembni!

Upam, da vam bo vsaj nekaj teh nasvetov koristilo. Bodite fajn, vi ste carji in uspelo vam bo! Vam želim, da čim uspešneje in čim manj stresno prebrodite še te zadnje zaključne dni šolskega leta. Potrudite se, čaka vas namreč – poletje!