Se dogaja tudi tebi?

Sediš na avtobusu. Naenkrat se ti pospeši srčni utrip, začneš globoko dihati in v glavi se ti začne vrteti. Čutiš pritisk v prsih, tvoje dlani postanejo hladne, potne, v glavo pa ti postane neznansko vroče. Zdi se ti, da boš padel v nezavest ali doživel srčni infarkt, pred vsemi, sredi avtobusa. Začne te skrbeti, kaj se bo zgodilo s tabo, ko boš v nezavesti, ti bodo ljudje pomagali? Tisti trenutek želiš dol iz avtobusa. Še težje dihaš in vrtoglavica postane močnejša. Ne zavedaš se več popolno sveta okoli sebe. Stečeš iz avtobusa in simptomi se naglo začnejo izboljševati. Svež zrak olajša dihanje, usedeš se, vrtoglavica je izginila. Zdaj se le še treseš. Sprašuješ se, kaj za vraga se je ravnokar zgodilo s tabo?

Panični napad ali anksiozno motnjo lahko povzroči karkoli. Doživlja ga ogromno ljudi. Večina ne ve kaj to sploh je, saj ga niso doživeli še nikoli ali pa le enkrat in temu niso posvečali posebne pozornosti. Ko pa se napad začne ponavljati, zna zelo otežiti normalno življenje. Oseba z napadi panike se začne izogibati situacijam, ki jo vodijo do paničnega napada. To je lahko le vožnja z avtobusom, sedenje v kino dvorani ali pa ura pouka. Pogosto se napad pojavi  pred spanjem, kar lahko vodi do nespečnosti in strahu pred spanjem.
Napad popolnoma zmeša dogajanje v celotnem telesu. Srce začne občutno hitreje biti, kar tudi najprej opaziš. Ker ti srce tako močno bije imaš občutek da moraš zajeti čim več zraka, zato začneš globoko in pospešeno dihati. Takrat se zgodi hiperventilacija, kar vodi k vrtoglavici.
Ko začutiš že znane simptome, ki nakazujejo začetek napada, poskusi ostati miren. Moja preizkušena tehnika je, če imam možnost, se uležem na bok v položaj nezavestnega (saj ti v tem položaju, tudi če padeš v nezavest, ne bo hujšega). Panični napad se da kontrolirati. NAJBOLJ POMAGA: zadržim dih za tri sekunde in počasi kot bi spuščala balon izdihujem. Prvič je nemogoče zrak zadržati tri sekunde, ki se zdijo kot ure. Čutiš občutek dušenja in življenjski instinkt ti pravi, da moraš obvezno pospešeno dihati. Ampak se splača potruditi, ker ti te tri sekunde dejansko močno umirijo utrip in s tem tudi tebe. Če možnosti za ležanje na boku nimaš, poskusi dvigniti iztegnjene noge na sosednji stol ali jih nasloniti nekam višje od tal, sam pa se spusti v bolj udoben položaj ali pa se kar ulezi in dvigni noge višje od glave. V tem položaju boš zelo težko pristal v nezavesti. Kakšen zelo dober prijatelj se ti lahko pomaga umiriti tako, da te enakomerno objame čez telo in močneje stisne. Enakomeren pritisk na telo bo prvih nekaj sekund neprijeten in osebo, ki te stiska bi najraje brcnil. A kmalu se izkaže, da ti uravna pritisk in te pomiri.
Ko sem prvič doživljala panične napade, sem po tednu strahu pred infarktom odšla do dežurne zdravnice, ki mi je pojasnila da je to »samo« panični napad. Ker v svojem strahu nisem odnehala, mi je napisala napotnico za dežurni EKG. Sredi kliničnega centra, med resno bolnimi ljudmi, sem se začela spraševati, kaj počnem tu, saj zdaj se vendar počutim čisto v redu. EKG je pokazal da je srce v odličnem stanju in napisali so mi napotnico za psihiatra. Prijazna psihiatrinja mi je še enkrat razložila, kaj je anksiozna motnja ali panični napad. Da to ni bolezen, za katero bi potrebovala terapije, ampak naj se le poskušam sprostiti s kakšno zgoščenko z zvoki delfinov. Takrat mi je vse skupaj postalo že prav smešno. Sprostitev. Sliši se preprosto. Pa niti ni. Doma sem se poskušala sprostiti in ideja z delfini se mi ni več zdela tako zelo neumna. Kadarkoli sem se ulegla v posteljo, sem začutila svoj utrip in začela postajati nervozna. Poskusila sem ga ignorirati, in si prigovarjala da bo vse v redu. Začela sem s tem, da sem sprostila eno roko, pa drugo, pa nogo, pa vsak prst posebej … Počasi sem uspela sprostiti celotno telo. Ker imam skoraj vsak večer boj sama s sabo in svojim paničnim razmišljanjem, to počnem vedno, kadar imam občutek da bo nemogoče zaspati.
Sprva boš verjetno potreboval/a skoraj celo uro, da boš sprostil svoje telo, saj naša telesa pri današnjem načinu življenja niso navajena na sproščenost. Sama imam občutek, da sem celo življenje napeta in pod stresom, brez posebnega razloga, zato je tisti trenutek sproščenosti, ki ga dam svojemu telesu, pravi oddih. Priporočljiva je tudi masaža, ki sprosti še tiste mišice, za katere sploh ne veš, da jih imaš stalno napete. Meni osebno smešne, ampak uporabne so tudi zgoščenke s posnetkom hipnotizerja, ki te popelje v stanje popolne sproščenosti, kot zelo uporaben pa se je izkazal tudi šport. (Od teka do joge.)
Kakšen način sprostitve ti ustreza, moraš ugotoviti sam/a. Če imaš še kakšen preverjen način sprostitve ali pa le kakšen spodbuden nasvet, se lahko oglasiš na naši spletni strani in komentiraš ta članek tako, da bo vsaka panična duša našla nekaj zase.