Si upaš poklicati predsednika?

To za spremembo ni reklama, ker je organizacija. Saj veste, tisto, kar delate s srcem, čeprav niste plačani. Avaaz je organizacija nas. Mene in tebe. Nas, ki nismo predsedniki in šefi mega korporacij ali kronane glave. Nas, ki tudi nismo na Kmetiji in naš duhovni domet se ne konča pri branju rumenega tiska. Avaaz je točno to. Svetovno gibanje nas. Ni pomembna narodnost, spol, postava, denar, vera. Kar je pomembno, je – glas (kar avaaz v več jezikih tudi pomeni). Boste kliknili ali ne?
Avaaz deluje na način povezovanja vseh, uporablja moč interneta na pozitiven način. Skuša združevati »nezdružljivo« Arabce in Izraelce, politike in naravo, običajne ljudi in moč. Kajti vse, kar je »nerazdružljivo«, je pravzaprav umetno ločeno. Zato elektronski miroljubni aktivizem skuša ponovno vzpostaviti najbolj osnovno vrednoto: človeški glas, posameznika in posameznico, saj veš, kaj mislim – tebe in mene. Ne zakaj, ampak zato, ker smo. Vsi, prav vsi že siti do grla politikov, ki se nič ne dogovorijo, čeprav se srečujejo, in gospodarstva, ki dela vse, samo gospodari ne – rovari in uničuje od narave do življenj. Avaaz, čeprav ni profitna organizacija, je uspešno speljal in preko elektronske pošte, plakatov in medijev izvedel že v več kot stotine dejanskih akcij. Recimo 300 hkratnih klicev v parlament, ko se pogovarjajo o klimatskih spremembah. Kar nadležno, če dobiš 300 klicev, kajne? Kaj šele, če dobiš milijone elektronske pošte na uraden naslov. Zoprno. Avaaz počne prav to, je zoprn na najbolj običajen način. Ta način je za razliko od tankov, bomb, pesticidov in suženjstva, kot ga uporabljajo vlade, prijazen v svoji človeški neprijaznosti. Avaaz je primer elektronskega aktivizma, ki opozarja ljudi, da so še bolj pomembne teme za vso človeštvo kot to, kako je umrl Michael Jackson ali če ima Pamela Anderson strgane spodnje hlače, medtem ko bo zmanjkalo kisika na planetu Zemlja.
Avaaz-u so se pridružili vrhunski glasbeniki, kot so Peter Gabriel, Annie Lennox, Alanis Morissette, Michael Stipe, Stephen Fry, Harry Belafonte, Emiliana Torrini, Lila Downs, Groove Armada in Zap Mama. Uspelo jim je povezati 130 držav s skupnim ciljem – zaščititi okolje, živali, ljudi. Tako so se ljudje zbrali 21. septembra na javnih mestih pred parlamenti in vladami ter klicali svoje predsednike in predsednice: »Halo, ali boste kaj naredili za naravo? Prosim, upoštevajte, zahtevamo, da se konča uničevanje narave.« In če te kliče 500 ljudi naenkrat – vsaj enemu uspe – mora uspeti in tako glas tebe in mene, najino resnično mnenje, ki sicer nikoli ne pride do predsednikov in predsednic, pride direktno v njegovo ali njeno uho. Ne morejo več reči, da niso vedeli in da niso slišali. Njihova vest je sprejela sporočilo tistih, ki so jim prisegli, da jih bodo upoštevali. Od Kenije, Nove Zelandije, Avstrije, Konga, Japonske, Indije, Brazilije, Mehike, Amerike, Avstralije do Evrope. Svet klika, svet kliče, svet opozarja. Kdo si v Sloveniji upa poklicati predsednika?