Sonček je in ti … se bejž namazat!

Saj je sonček kul in ful pozitiven, ljudje so boljše volje, mnogo manj zateženi, če je »lep dan«, če pomisliš na poletje, je to skoraj vedno asociacija za sprostitev, morje in, kakopak, sonce. Za ekstra uživanje ob čofotanju po vodi in v ležernem premikanju svojih okončin na ležalki, pa smo vam vkup nabrali še nekaj izredno pomembnih dejstev in napotkov …Da ne bo potem »nism vedu/vedla…«! Sonček ni hec!

UV
Sončni žarki so del elektromagnetnega valovanja, Zemljo dosežejo infra rdeči, svetlobni in del ultravijoličnih (UV) žarkov. Razdelimo jih na:
• UV-C: so kratkovalovni žarki, katere velecenjena ozonska plast v celoti zadrži in ne dospejo do Zemlje. Ti so tudi najbolj nevarni, umetno jih uporabljamo za uničevanje mikroorganizmov – sterilizacijo.
• UV-B (B kot burning ali opekline) so žarki srednjevalovnih dolžin, le deloma dosežejo Zemljino površino. Prodrejo v zgornje plasti kože, tu pa povzročajo vnetje in sončne opekline. Njihove posledice so zgodnji nezaželeni vplivi sonca in so dokazano kancerogeni.
• UV-A (A kot ageing ali staranje) so dolgovalovni žarki, prodrejo pa globlje v kožo. Ti povzročajo pigmentacijo kože, v večjih odmerkih pa opekline. Njihove posledice so dolgoročne – hitrejše staranje kože, poškodba dednega materiala, oslabitev imunskega sistema in pojav kožnega raka.
Kakšne so posledice, če se »pražimo« na soncu, znajo že na pamet povedati tudi otroci v vrtcu, da boš potem ves rdeč in da bo bolelo in sploh ne bo fajn. Posledice sončenja lahko razdelimo na zgodnje in pozne, prve se pojavijo lahko že v času sončenja oz. neposredno po njem, druge pa po večletnem izpostavljanju soncu.

Zgodnje posledice sončenja:
• rdečina kože, opeklina – posledica vnetja zaradi delovanja UV žarkov,
• hujša opeklina z mehurji – predvsem posledica delovanja UVB žarkov,
• fotoalergijske ali fototoksične reakcije – jih sprožijo nekatere kreme, zdravila, parfumi, …
• alergijski dermatitis (ki se klinično lahko kaže na različne načine), …

Pozne posledice sončenja:
• gube – zaradi propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken, k temu pa zelo pripomorejo UV žarki,
• stanjšanje in izsušenost kože, pojav žilic,
• sončne pege,
• prekanceroze,
• kožni rak, …

Kaj pomeni, če porjavimo?
Zdravo, nezdravo? Naša koža se s proizvajanjem pigmenta melanina v koži – porjavitvijo brani pred škodljivim delovanjem UV žarkov. Porjavelost je tako v bistvu znak poškodbe. To se pa ne sliši tako blazno kul, ane? Je pa res, da nas ščiti pred novimi vnetji. Jasno, da je bolje, če porjavimo, kot pa pordečimo. Sposobnost kožnih celic za izdelovanje melanina je genetsko pogojena. Res je, da je pri ljudeh, ki so temneje pigmentirani, obrambna sposobnost kože boljša kot pri svetlopoltih, kar pa ne pomeni, da se jim ni treba pred izhodom na sonce mazati z zaščitno kremo! Če se še vedno sprašujete, kaj je bolj zdravo – še  vedno velja, da je EDINA ZDRAVA PORJAVITEV tista, ki jo dobimo, če se namažemo s kremo za SAMOPORJAVITEV.

Kožni rak
Glede na to, da število obolelih za malignim melanomom (MM), ki je najhujša oblika kožnega raka, iz leta v leto zelo narašča, je pomembno, da o tem vemo kaj več. Sicer poznamo tri vrste primarnega raka na koži, na katere ogromen vpliv ima izpostavljanje soncu: ploščatocelični in bazalnocelični karcinom ter že omenjeni MM. Prve dva se pojavljata predvsem po 50. letu, zadnji pa približno med 30. in 60. letom.
MM se lahko pojavi kjerkoli na koži, dejavniki tveganja zanj pa so:
• svetla polt, ki jo sonce hitro opeče,
• več kot 50 pigmentiranih melanocitnih nevusov, po domače »materinih znamenj«,
• sončne opekline, še posebej, če ste bili opečeni v otroštvu,
• družinska predispozicija (pri 5-10% melanoma), …
Sicer ni potrebno sedaj zganjat panike, če ste prikimali na več kot 2 alineji, vam pa toplo priporočamo »pametno obnašanje« na soncu, pa enkrat letno pregled svojih znamenj pri dermatologu, ne bo nič bolelo, da slučajno česa ne spregledate, pa bo vse v najlepšem redu. Za laike je zelo fin sistem ABCDE, ki pomaga pri ločevanju sumljivih znamenj od »običajnih«.

In kako naj se »pametno sončim«?
Sončite se, ko je vaša senca daljša od telesa oziroma ne med 11. in 16. uro. S sončenjem začnite postopoma, ne se takoj prvi dan na morju fliknit na plažo z mp3 playerjem v uhljih in si privoščit sicer blazno zaslužen počitek po napornem šolskem letu ali celo maturi … Vi kar pančkajte, samo ne na soncu! Če ste še čisto beli, pa sploh! Ne boste prav nič luštni, če boste totalno ožgani, da bolečin niti ne omenjam. Pokrivajte si obraz, če se veliko zadržujete na soncu, pa je dobro, da ste oblečeni v lahka bela, a ne pretanka oblačila. Nosite sončna očala, saj sonce lahko poškoduje tudi oči. Vsekakor pa je top zadeva, da se namažete z zaščitno kremo. Pa da ne mislite, da vas v senci sonce ne dobi, opa – napaka, sončni žarki se odbijajo iz vseh mogočih površin direktno na vašo kožo. Pa tudi tisto, da vas UV sevanje doseže na oblačen dan, ni mit – 70 % UV valovanja pride čez oblake.

S sončenjem začnimo postopoma!
• Ne na sonce med 11. in 16. uro.
• Na soncu nosite klobuk, sončna očala, najbolje, če ste oblečeni v lahka oblačila.
• Uporaba visokih zaščitnih faktorjev – od 15 navzgor!
• »Pametno mazanje« s kremami za sončenje: 30 minut prej, na debelo!
• Nega kože po sončenju!

Kreme za sončenje! Nujno!!!
Verjetno se vsi, upam!, ko se vozite v avtu, privežete z varnostnim pasom, ane? In verjetno si vsi, upam!, tudi vsak dan umivate zobe. Preventiva. Zakaj se pa potem ne mažete, ko greste na plažo?! So not cool!
Zaščitni faktorji so t.i. UV-filtri, imamo tiste, ki absorbirajo, in tiste, ki odbijajo UV žarke. V kremah so običajno tisti, ki absorbirajo. Zaščitni faktor oz. številka na kremah za sončenje pove, koliko dlje se lahko zadržujemo na soncu, če smo namazani z zaščitno kremo, ne da bi nas opeklo oz. prišlo do poškodb na koži. Kreme za sončenje vsebujejo SPF (Sun Protection Factor UVB) ali UVB-zaščitni faktor, ta varuje pred opeklinami, in PFA (Protection Factor UVA) ali UVA-zaščitni faktor, ki varuje pred poškodbami kože. Včasih so kreme vsebovale le zaščito pred UVB, danes pa ima večina tudi zaščito pred UVA. Zaščito pred slednjim zagotavljajo snovi: avobenzone, titanium dioxide, zinc oxide, mexoryl SX, tinosorb S, tinosorb M ter drometrizole trisiloxane. Torej kupujte le tiste, ki vsebujejo zaščito proti UVB in UVA sevanju.
Če vaša koža pordeči po npr. 10 minutah na soncu, ko nimate zaščitnega faktorja na sebi, se namažete z 20 in ste tako lahko na soncu maksimalno 200 minut (10 min x 20). Praviloma bi morali uporabljati faktorje od 15 navzgor – sploh mladi! –, če se namažete z 2, je skoraj tako, kot da se ne bi. Za svetlopolte in otroke pa se priporoča faktor 30 ali več.

Kako se pravilno namažemo?
Ob vsakem mazanju bi morali porabiti od ene petine do ene polovice kreme, ki je v embalaži, oziroma 2 mg kreme na kvadratni centimeter. Če se ne namažemo dovolj na debelo, se zmanjša vrednost zaščitnega faktorja, tako je na primer 20 na tanko, kot od 4 do 10 – premalo! Poleg tega pa je potrebno kremo nanesti 30 minut pred sončenjem in zaščito obnavljati na vsaki 2 uri in po vsakem prihodu iz vode. Pomembno je opozoriti tudi, da vam lanske kreme prav nič ne koristijo, saj zaščitne učinkovine po pol leta od odprtja razpadejo … Torej, če si lahko vsak večer umijete zobe, se boste pa že namazali s to kremo, lahko vas pa namaže kdo drug, imate zastonj masažo. Dodatno je za poudarit, da se morate po obrazu in ustnicah še posebej zaščititi, bolje celo z nekoliko višjim faktorjem.

Kaj pa po sončenju?
Nega kože po sončenju je tudi pomembna, pa največkrat na to kar pozabimo. Veste, ni tako super, če si rjav, je bolj lepo, če maš lepo kožo, pa saj, a je to sploh potrebno razlagat? Po sončenju potrebuje koža počitek, privoščite si hladnejše prhanje, da odstranite znoj in ostanke zaščitnih sredstev. Potem se pa lepo namažite s kremami za po sončenju, ki obnavljajo hidrolipidni sloj kože. Ta je po sončenju izsušena in zato potrebuje veliko vlage.

Auč, opeklina!
Če smo opečeni, bohnedaj, pa si na razboleno kožo dajemo obkladke, jo mažemo z indiferentnimi mazili (ne vsebujejo zdravilnih učinkovin), hladilni losjon, da se maže na opečeno kožo jogurt, pa tudi še vedno drži. Zelo koristne so tudi kreme, ki vsebujejo izvlečke ognjiča, saj ta deluje antiseptično. Važno, da hladi in pomirja. Dokler opeklina ne izgine oz. pride do porjavitve, pa se je potrebno soncu izogibati. Ker opeklina pomeni dehidracijo, je takrat potrebno piti veliko tekočine.

Solariji in mladi
Da ne boste mislili, da je pa »soliranje« ful zdravo. Predstavlja dodatno obremenitev kože z UV sevanjem in je čisto tako škodljivo kot sonce, oziroma še mnogo bolj, saj je intenziteta UVA sevanja v solariju 2- do 3-krat večja. Zato te tudi »prime« po parih minutah in ne kasneje, kot na soncu. Čisto zares, strokovnjaki močno nasprotujejo sončenju v solarijih mlajšim od 18. let. Dokazano z raziskavami je največji del poškodb kože zaradi UV sevanja pridobljen pred 18. letom, saj je koža takrat najbolj občutljiva, drugi vzrok pa tiči v želji po zmotno »zdravi in zagoreli polti«.

Sedaj pa hitro popedenat tisto, kar še imate za šolo, da ste »frej«, potem pa skok v počitnice, in ko boste planirali sonce, pograbite kremo in se na debelo namažite, ker je NUJNO. Če še vedno ne verjamete, pa si pojdite na internet malo pogledat o kožnih rakih in njihovi incidenci. Ampak vas nima nič za skrbet, če boste pridni in se boste lepo »pametno sončili«! Uživajte!