V Sloveniji navadno takšne besede in besedne zveze, ki zaslovijo ter dobijo spološni odmev, proizvajajo predvsem politiki - verjetno edini pravi zvezdniki, ki jih premoremo.
Precej teh jezikovnih invencij se pritihotapi v vsakdanjo govorico, kot da so plod čisto nezaznamovanega besednega zaklada. A verjetno se ne motimo preveč, če rečemo, da vsaj del teh nikakor ne sodi v red navadnih domislic, ampak prej k izurjeni domišljiji pisatelja, kot je Lewis Carroll ali njegova najbolj prepoznana junakinja Alica.
Pri nas so bile tako najprej sile kontinuitete. Kasneje so očitno dobile lovke, ker je bilo veliko govora o Kučanovi hobotnici. Za njo smo vedeli, da pripada nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu, a podobno kot v trilerju nam je bilo dovoljeno zgolj slutiti, do kje vse ta žival seže in s kom ter čim vse upravlja.
Hobotnica je nato rodila in njena nova pošast je prišla kar v troje, natančneje kot levi tranzicijski trojček. Še preden smo lahko do konca doumeli, kako so se v zaporedju znašli: »levi«, »tranzicijski« in »trojček « – saj ni bilo povsem jasno, kako je kontinuirana hobotnica naenkrat postala sila spremembe – , že je trojček razpadel in od njega je ostala le še kaviar levica – fraza, ki se je ne bi branil kakšen Appolinaire.
A morda bi pravi pomen in domet pojma kaviar levice doumeli, če bi poznali strice iz ozadja, ki podobno kot nekoč sile in za tem hobotnica usodno krojijo velik del naših življenj, upravljajo z ljudmi po mili volji, čeprav se ti nesrečniki tega niti ne zavedajo.
Tako nekako gre zgodba o silah, hobotnicah, trojčkih, levem kaviarju in stricih v naši čudežni deželi. Ali, kot bi rekla Alica: poskrbi za besede in smisel bo poskrbel sam zase.