Tiskane izdaje
Pripravljam najbolj zdrav zajtrk, tečem po dežju, berem prekrasno knjigo, se pogovarjam s pticami, poslušam Mozarta - vse samo zato, da bi zvečer zaspala s čisto dušo in veselimi mislimi, nato pa se zlahka in dobro spočita zbudila zgodaj zjutraj, saj je v soboto svetovni dan spanja.
In ko vam zaželim dobro jutro, se sprašujem, ali sanjate prav vsako noč. V barvah ali so sanje črno-bele? Z zvokom in glasbo ali vse skupaj spominja na nemi film?
Jaz sanjam tolikokrat, da se pogosto spremenim v Zhuang Zija, ki je sanjal, da je metulj, in ko se je prebudil, ni bil več prepričan, ali ni morda pravzaprav metulj, ki sanja, da je človek.
Kaj je sploh spanec? Poznala sem žensko, ki je na mačkah proučevala, kaj se dogaja z njihovimi možgani med spanjem. Če tudi to niso bile samo sanje, mislim, da je bila najpomembnejša ugotovitev njenega znanstvenega dela prav to, da je spanje zelo pomembno. Tako za mačke kot ljudi.
Mar ni spanec posebna dimenzija človekovega življenja? Svet za zrcalom vsakdana.
Pravijo, da pesniki pogosto trpijo za nespečnostjo. Poslovneži prav tako. In politiki, bankirji, novinarji. Homer ni po naključju zapisal, da sta spanec in smrt pravzaprav dvojčka. Prav nič presenetljiva nista niti podatka, da je Thomas Edison spal tri ure na dan in da je bila Margaret Thatcher prepričana, da je potreba po spanju več kot štiri ure na dan navadna človeška slabost.
Sanje mi pomenijo poezijo. Nadznanstvena odkritja. Odisejska popotovanja. In vem, da si zdravniki niso izmislili svetovnega dne dobrega spanca samo zato, da bi govorili o epidemični nespečnosti. Tudi njih vznemirja ta svet pod nežno zaprtimi vekami, to stanje, ki - kot bi rekel Sančo Pansa - enači pastirja s kraljem in tepca s pametnim. Dobro spite danes ponoči. In če se srečamo med spanjem, ostanimo prijatelji.
