Dobro jutro: Knjige in potovanja

O obeh je nemška pisateljica Utta Danella napisala romana.

Konservativni literarni teoretiki bi morda dvignili obrvi. Knjigi sta romana kvečjemu po obsegu in ker sta fikcijski deli. Sicer bi ju moral označevati vsaj še en pridevnik. Ko sta bila napisana, bi to bila beseda ljubezenski. Danes bi v angleščini zanju verjetno uporabili izraz rom-com, romantična komedija. Ali chick lit. Toda Utta Danella ju je napisala, še preden sta bila izraza izumljena. In še preden je britanska novinarka Helen Fielding s svojo Bridget Jones lansirala žanr romanov za samske tridesetletnice.

Romana sicer ne govorita samo o ljubezni. Sta predvsem bildungsromana, če bestsellerje lahko označimo s tem terminom; predvsem pa oba močno zaznamuje kraj dogajanja. Podrobnosti iz Stelle Termogen se še spominjam, tiste iz Ljubezni ob Bodenskem jezeru so mi že zdavnaj ušle iz spomina.

Toda ostalo je hrepenenje, da bi obiskala kraje iz romana.

Na severnonemški otok Sylt sem odpotovala že sredi devetdesetih in se zaljubila v plažo ob vasici Hörnum. Pred kratkim sem obiskala še Bodensko jezero in se pustila očarati mestecu Lindau.

Romani, ki bralca navdušijo, pustijo globoke sledi; tudi tisti, ki bi jih kdo drug označil za šund. Nič nenavadnega, torej, da so se v svojevrsten žanr razvili tudi vodniki po krajih, ki jih opisujejo romani. Toda sama ne segam po njih. Raje imam izvirnike.

Včasih se znajdem v mestu, o katerem sem brala, vendar se ne spomnim, po katerih ulicah me je vodila knjiga. Takrat si zaželim, da bi jo imela s seboj. V Istanbulu, denimo, je to bil Pankrt iz Istanbula. Takrat sem si obljubila, da se bom prihodnjič pred potovanjem pravočasno oborožila z ustreznim čtivom.

Lepo je, če te roman popelje v kraj, ki ga ne poznaš. Še lepše je, če te resničnost preseneti. Če telo in duša začutita, da sta prišla domov.