Dobro jutro: Na cesti

Štoparski zlati časi so že zdavnaj mimo, za ruskega popotnika Antona Krotova pa je avtostop že 30 let način življenja. Guru »svobodnega popotovanja«, ki je z dvignjenim palcem prepotoval že 400.000 kilometrov evrazijskih in afriških cest, je spodbudil nastanek več sto ruskih štoparskih klubov. »Dragi moji, svobodni ste, svobodni,« jih osvobaja stare sovjetske mentalitete, zaradi katere še zdaj verjamejo, da bo za vse poskrbela vlada. »Popotovanje je metafora, pot k neodvisnemu življenju, odprtemu srcu,« sonarodnjake spodbuja, naj se odločijo za spremembo.

Ustanovitelj Akademije za svobodno popotovanje najbolj priporoča obisk držav, ki jih zunanja ministrstva odsvetujejo. Njegovi nasveti, ki jih je zbral v kar 17 priročnikih, so tudi sicer pravi pljunek v obraz množičnemu turizmu; hotelom, letalskim družbam in turističnim agencijam. Bolj kot za nasvete v slogu Evropa za 20 dolarjev na dan gre za osvajanje umetnosti brezplačnega odkrivanja planeta. »Na svetu je vsega dovolj. Vse, kar potrebujemo, lahko najdemo ob cesti,« zatrjuje, saj večinoma prenočuje na prostem ali uživa v gostoljubju lokalnih prebivalcev.

»Verjamemo v prijateljstvo. Vse človeštvo je ena družina, ki si deli skupni dom. Med našimi popotovanji vedno znova ugotovimo, da je svet prijazen in da so ljudje povsod sočutni in gostoljubni. Sovražnikov in nevarnih mest ni,« je glavno spoznanje njegove popotniške kariere. Tudi Afganistan, ki velja za leglo terorizma in narkotikov, je zanj zgolj »prijateljska, srečna in čudovita država«, kjer so ga za svojega sprejeli, čeprav so nekateri gostitelji s Sovjetsko zvezo pred dvajsetimi leti bíli krvavo vojno.

Zavidam mu, ker mu na svet še vedno uspe gledati skozi rožnata očala. Zavidam mu, ker je popotnik, ne pa turist. Da bi videl dobro, človek verjetno potrebuje svobodo. Za našega popotnika velja svoboda = pot. Jo sploh še znamo najti?