Tiskane izdaje
Če imaš srečo, dobiš kilogram zajetnih in najbolj zdravih (da o dišečih ne govorimo) domačih jurčkov. (Pa čeprav so v Kopru za 10 evrov dražji kot v Ljubljani). Potem te jurce preprosto narežeš in jih nekaj minut nesoljene pečeš na maslu.
Ob materialni hrani je še pomembnejša duševna, v ozadju pa dobri stari Dean Martin. Za predjed izmenjava krajših informacij o tem, kako je bilo na proslavi, na Siddharti, na splovitvi batane v Piranu ...
Nato pride na vrsto ocvrta skuta, pomešana z mascarponejem, parmezanom in skrivnostnimi zelmi ... Tu se debata že nekoliko vname.
Sledi telečji osso bucco v pečici, z rižem in pečeno-dušeno kolerabo, korenčkom in bučko. Močna hrana razplamti razpravo o izropanem primorskem gospodarstvu, o političnem kadrovanju, krajah v bankah, o nekaznovanih tajkunih in povsem teoretično dilemo o tem, kateri izdajalci naroda so težji kalibri. Skratka, ali bi morda mi, zbrani za večerno nedeljsko mizo, znali rešiti to našo očetnjavo.
K sreči nas spremlja tudi povsem drugačen in veliko lahkotnejši gurmanski izbor: perverzno deviška jesenska mlada solatica in radiček. Boris nazorno opisuje, kako je bilo na fantovščini v Las Vegasu in zakaj se bo nekoč preselil v Brazilijo. Žiga bo mesec dni spremljal Ano Netrebko, Brina načrtuje svoj Erasmus (v Barceloni), Lea gre na poroko v Kairo.
Mračna Slovenija ostane starim silam, ki nikakor ne vemo, kaj z njo. K sreči je tu še ananasov sorbet z meto, limeto in dalmatinskim proškom za »žejo«. Razprava o nujni revolucionarni spremembi družbenega sistema je ostala na ravni idejne zasnove.
Rešitev je na dlani: mlade sile naj prevzamejo krmilo. Ampak naj bodo res mlade. Nedeljske ulice so zvečer bolj prazne kot katerikoli dan v tednu. Običajen simptom malomeščanskega strahu pred ponedeljkom.
