Dobro jutro: Nekaj novinarskih

Novinarstvo je zanimivo početje, seveda pa je odvisno, katero področje »pokrivaš«. Če bi se moral pečati s političnim novinarstvom, bi že zdavnaj bil zunaj teh krogov in raje na cesti kopal jarke.

Ne vem, zakaj so včasih takim delavcem rekli, da delajo »pri barabi«, saj je bilo veliko let pred začetkom gradenj avtocest, ko so se resnične barabije res začele.

Tako se je zgodilo, da je moški iskal delo. Vstopil je v pisarno in tamkaj sedečega in pišočega uradnika ogovoril: »Ali ste vi tavelika baraba, ki tamale gor' jemlje? Ko ravno pišete, še mene zapišite!« Ni mi znano, kako sta se na koncu zmenila, a podobnih šaljivih anekdot v novinarstvu ne manjka.

Nekoč sta se v časopisno polemiko zapletla pesnik Ciril Zlobec in prav tako pesnik, novinar in urednik Dela Tit Vidmar, sin še bolj znanega očeta Josipa, beseda pa je tekla o pisanju. In Zlobec ne bi bil Zlobec, če se ne bi zatekel k simbolu jabolka, ki ne pade daleč od drevesa, in zapisal: »Bil oče mojster je peresa, še sin poprime za pero, češ, jabolko ne pade daleč od drevesa, o, Tit, v strmini raslo je drevo!«

Da se ne gre poigravati s tem, da te v tujini ne bo nihče razumel, če boš govoril slovensko, je na lastni koži izkusil dolgoletni urednik Naših razgledov Štefan Kališnik. Ko sta s kolegom Cirilom Stanijem v dneh, ko so davnega leta 1975 v Helsinkih podpisovali sklepno listino o varnosti in sodelovanju, hodila po finskem glavnem mestu, sta na glas komentirala obline in hojo dame pred seboj, češ kako seksi da je. A kaj ko se dama nenadoma obrne in pravi: »Štefan, zakaj pa mi tega v Ljubljani ne rečeš?«

A je ostalo vse v hiši, kajti bila je žena dolgoletnega Delovega novinarja, anekdoti pa se je mogoče še po toliko letih nasmejati.