Dobro jutro: Prva stvar

»Vsako jutro najprej pogoltnite živo žabo in lahko ste prepričani, da se vam vse do konca dneva ne more zgoditi nič hujšega.« To je sloviti nasvet Marka Twaina, kako začeti dan, pa vendar … ne bi. Kljub temu bom raje ostala pri ovseni kaši. O tem, kaj je najbolje najprej storiti, potem ko se prebudimo, obstajajo obsežne študije, pravzaprav pa je vse skupaj svojevrstno iskanje »žabe«.

Vsi psihologi se namreč strinjajo, da je dan najbolj zdravo začeti z opravljanjem najtežje naloge na seznamu stvari, ki smo si jih zadali. V tem času dneva je naša volja najmočnejša in sebe najbolje nadzorujemo. Takoj ko začutimo, da nam je uspelo nekaj dokončati oziroma odpraviti določen problem, bomo veliko lažje opravili tudi preostalo delo. »Žaba« je že prebavljena.

Steve Jobs je ob neki priložnosti pripovedoval, da se vsako jutro postavi pred ogledalo in vpraša: »Če bi bil to zadnji dan mojega življenja, mar bi počel prav to, kar nameravam početi danes? In če več dni zaporedoma odgovorim z 'ne', pomeni, da je treba nekaj spremeniti.«

Kot pri večini drugih stvari so tudi za proučevanje dobro začetega jutra merilo »uspešni« ljudje. Kar koli že naj bi to pomenilo, dejstvo je, da je večina posameznikov iz te kategorije vstajala ob zori. Ko sem prebirala o tem, ob kateri uri se iz postelje dvigne kateri od predsednikov velikih družb, se mi je zazdelo, da smo mi, ki začnemo dan malo po šesti uri zjutraj, na robu lenobe.

»Uspešni« vstajajo ob petih, nekateri celo ob štirih zjutraj, tečejo, meditirajo, igrajo tenis (sprašujem se, s kom lahko igrajo ob tej uri) ali pa si, kot glavna urednica Vogua Anna Wintour, s fenom sušijo lase, da ne bi po naključju odšli od doma brez pričeske, ki je del njihovega imidža. Od vsega mi je najbolj ugajalo to, kako je svoj dan začenjal Benjamin Franklin. Vsako jutro si je zastavil isto vprašanje: »Kaj dobrega lahko storim danes?« Nato je bilo na njegovem seznamu vse preprosto. »Jutro: delaj.« »Opoldan: beri.« »Popoldan: delaj.« »Večer: poslušaj glasbo.« V rubriki »noč« pa je seveda pisalo »spi«.