Dobro jutro: Skrajšajmo si zimo

Vdajanje brezupu je kapitulacija, ki si je ne moremo več privoščiti.

Objavljeno
20. september 2013 22.17
Andrej Miholič, zunanja politika
Andrej Miholič, zunanja politika
Kaj vam najprej pade na pamet pri omembi jeseni? Za mnoge je to s pisanim listjem prekrita pokrajina pa nekoliko bolj kislo vreme, njen začetek nemalokrat pospremi tudi otožen spomin na tople, brezskrbne poletne dni. A ta zapis ni namenjen naravni periodiki letnih časov. To poletje se pri nas omenja predvsem neka druga, metaforična slovenska jesen, ki bo zaradi napovedujoče se politične krize gotovo peklensko vroča, obenem pa vztrajno v tla obrnjeni gospodarski kazalniki napovedujejo popolno razvojno zmrzal, metaforično zimo torej, v kateri se bodo množici tistih, za katere je spomin na brezskrbne dni že zdavnaj zbledel, pridružile trume novih sotrpinov.

Toda tako kot v naravi tudi v družbeni realnosti jesen in za njo zima že napovedujeta nov cikel, nov zagon, novo življenje, nov vzpon. Ta je neizogiben, a vsaka družba sama odloča o tem, kako hiter in vztrajen bo, kar je odvisno predvsem od njene notranje dinamike, povezanosti, motiviranosti in angažiranosti njenih članov. V Sloveniji se v dosedanjem spoprijemanju s krizo v tem pogledu nismo izkazali in vprašanje je, koliko smo še pripravljeni čakati, preden zavihamo rokave, potegnemo globok rez z dosedanjimi neučinkovitimi, celo kriminalnimi praksami in naredimo odločen korak naprej.

Če je suvereno v tej državi še vedno njeno ljudstvo, je dinamika tega procesa stvar (in odgovornost) vseh nas. Vsak mora pri sebi presoditi, kako lahko najbolje prispeva, in se predvsem iztrgati pasivnosti, ki nas je v dobrih dveh desetletjih samostojnosti zazibala v (samo)uničujoč sen in dopustila vladavino kleptokratskih elit. Vdajanje brezupu je kapitulacija, ki si je ne moremo več privoščiti. Zatorej dobro jutro! Zbudite se in poskrbite, da bo zima čim krajša.