Dobro jutro: Slovensko poletje

Fant je mlad, a se je že podpisal pod romaneskni prvenec. Laskavo in spodbudno za nas – kajti Clément Bénech je Francoz – ga je postavil v slovensko okolje, na Bled in v Ljubljano, in ga povrhu naslovil Slovensko poletje.

Francoski bralci so bolj ali manj navdušeni, pa tudi domači kritiki so mu, pohvalno in spodbudno, odmerili nemalo prostora. Mladenič je z romanom (izšel je pri založbi Flammarion) lepo opozoril nase in nič manj na nas, njegovo spretno literarno besedo zdaj skoraj vsi označujejo za obetavno. Kaj je ne bi, ko pa ima Clément, ki je bil pred kratkim spet v Sloveniji, komaj dvaindvajset let.

Zgodba je ljubezenska in hkrati potovanje, simbolno in pravo. Avtor pošlje v našo podalpsko sredino par, da bi preveril, koliko je v njem še iskrenih čustev. Na tem mestu ne bomo kopali po razmerju in prav tako ne po počitniških zgodah in nezgodah mladih protagonistov. Hvalevreden je že sam geografski izbor – Slovenija. Slovenija pač ni okolje, o katerem bi Francozi nasploh množično sanjarili, to nam je najbrž jasno. Clément Bénech je našo državo, kakor je prostodušno povedal v nekem intervjuju, izbral zato, ker se navdušuje nad paradoksi in so mu všeč bizarnosti. »Slovenija, pa kaj je to za ena država?« je navadno prvi refleks Francozov. Geografsko smo zanje pač zakotni in tudi mentalno smo tako daleč od njih – prav tako od mladih generacij, ki odraščajo v Evropi padlih meja –, da smo celo literarno še vedno posebni, če ne po svoje kar eksotični.

Mogoče bo Bénech napisal še kaj: ambicije in talent ima, lahko da bo iz obetavnega mladega peresa zrasel v pomembno pisateljsko ime. A to niti ni pomembno, prihodnosti pač ni mogoče preigravati z gotovostjo. Šteje, da z mehkobo literature govori in dela za nas mnogo bolje in glasneje od marsikaterega domačega profesionalnega promotorja Slovenije. Morali bi se mu zahvaliti.