Mlademu Kosovelu je »v jesenski tihi čas priletela brinjevka na Kras« in po strelu v tišino žal tudi obležala, priletnemu Ivanu Tavčarju se je zgodilo »cvetje v jeseni«, kar neopazno se približaš jeseni svojega življenja. Pa jesenske počitnice, jesenski roki izpitov ali mature, predvsem pa jesenski meseci, jesensko vreme, jesenska selitev ptic in seveda jesenski sadeži in pridelki. In po kostanj se lahko gre v žerjavico in po napol zavreti mošt v zidanico.
Jesen. Zame najljubši letni čas, vendar ne (samo) zaradi obranih in nabranih pridelkov po celoletnem delu. Nekatere razganja spomladi, ko se ob vse daljših dnevih in vse toplejšem soncu prebuja narava, ko zemlja, vsaj tista, ki jo vsaj še nekoliko čutimo v sebi, res kliče k sebi s svojim nezgrešljivim spomladanskim vonjem, ko se življenje prebuja. A v jeseni je leto zrelo, se po svoje poslavlja in s tem napoveduje, seveda po zimi, ki je lepa, če je mrzla z veliko snega, novo pomlad, novo rojevanje in novo rast. Ste morda kdaj primerjali isto drevo, vrtnico ali morebiti vinsko trto, ki ste jo obrezali spomladi, s tistim, v kar se je razvila med letno rastjo in pokazala, ko je v jeseni odvrgla dozorelo živobarvno listje? Ne zamudite priložnosti. Narava res dela neverjetne čudeže.
Jesen ima res tudi drugo lice. Jesensko deževje, meglo pa dan mrtvih in še druge morebitne turobnosti, a se vedno najde kakšen lep dan, da se lahko sprehodiš po belokranjskih steljnikih med orumenelimi brezami ali ustaviš z avtom med vsebarvnimi macesni malo pod vrhom Jezerskega s čudovitim pogledom na stene Kočne in Grintavca.
Letos je vsaj vreme radodarno in upajmo, da nas bo sonce vsaj včasih pobožalo tudi kdaj tja do nove pomladi.