Dobro jutro: V hladnem jezeru

Eni bi svojo mladost radi obdržali tako, da so videti čim mlajši, drugi si želijo le ostati trdnega zdravja.

Objavljeno
25. september 2012 22.35
Posodobljeno
26. september 2012 06.00
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Nekateri med njimi prihajajo kar v kopalnih plaščih, spodaj nič. Goli se počasi potopijo v vodo in v meglici že hladnega jutra je potem nad vodno gladino videti samo še njihove glave, ko zimski plavalci po prvem hladnem šoku ulovijo svoj ritem, si pridobijo toploto in uživajo v plavanju. To je berlinski Schlachtensee v septembru, oktobru, novembru …

V vroči Dalmaciji, Grčiji ali na Portugalskem tik ob toplem sredozemskem morju so najbrž še starke v črnih oblačilih in s črnimi rutami, ki se še nikoli niso potopile v toplo azurno morje pred svojimi pragovi. Severni kraji pa imajo svoje navade. Med jutranjimi obiskovalci jezera Schlachtensee in številnih drugih berlinskih jezer je veliko starejših, nekateri so videti celo kot sedemdeset-, osemdesetletniki. Velika večina jih je žensk. Tekači po poti tik ob jezeru so se jih navadili in jih niti pogledajo ne več, ko se niti malo podobne manekenkam gole spuščajo v hladno jezero. Pri takšni mokri jutranji telovadbi torej zagotovo ne gre za lepoto, ampak za zdravje. Lahko samo domnevamo, da je komu jesensko plavanje preprečila revma ali artritis, tisti najvitalnejši pa vztrajajo.

Nemčija ni po naključju domovina Sebastiana Kneippa, vodnega terapevta, ki si je z zimskim kopanjem v Donavi pozdravil tedaj običajno smrtno nevarno pljučno tuberkulozo. S kratkimi izpostavljanji mrzli vodi si je dovolj okrepil imunski sistem, da je živel celih 76 let, s svojim pisanjem pa je hidroterapijo razširil po vsem svetu. Eni bi svojo mladost radi obdržali tako, da so videti čim mlajši, drugim se gube in sivi lasje ne zdijo tako pomembni, radi pa bi ostali trdnega zdravja. Če ne drugače, s kljubovanjem običajnim resnicam o tem, kaj škoduje in kaj koristi.