Dobro jutro: Véliki vzgojitelj

Saj veste, Trije možje v čolnu, da o psu ne govorimo, pa Trije možje se klatijo. V tej uspešnici je leta 1880 pri osemindvajsetih letih takole razmišljal:

»Shakespeare in Milton sta morala storiti tisto malo, kolikor sta pač mogla, da se je znanje angleškega jezika razširilo med manj srečnimi prebivalci Evrope. Newton in Darwin sta morda dosegla, da je postal njun jezik potreben izobraženim in vedoželjnim ljudem … Toda Anglež, ki je razširil znanje angleščine od rtiča Sv. Vicencija do Urala, je Anglež, ki se ne zna ali noče naučiti niti besedice kakega tujega jezika in pride z mošnjo v roki v vsak kot celine. Človek se lahko zgraža nad njegovo nevednostjo, lahko je nejevoljen nad njegovo neumnostjo, jezen nad njegovo prevzetnostjo. Toda kar je, je; on anglizira Evropo. Zanj stopa švicarski kmet ob zimskih večerih v sneg, da se uči angleščine, ki jo poučujejo v vsaki vasi. Zanj bolščijo kočijaž in vratar, sobarica in perica v angleške slovnice in priročnike s pogovori. Zaradi njega tuji trgovci v tisočih pošiljajo svoje sinove in hčere, da se uče po vseh angleških mestih. Zaradi njega dodaja vsak tuj hotelir in restavrater svojim oglasom: 'Sprejemamo samo take, ki dobro znajo angleščino.'

Če bi angleški narodi sprejeli navado, da bi govorili še kak jezik razen angleščine, bi se čudovito napredovanje angleškega jezika po vsem svetu ustavilo. Angleško govoreči človek pa stoji med tujci in žvenketa z zlatom.

'Tu,' pravi, 'je plačilo za vse, ki znajo govoriti angleško.'

To je véliki vzgojitelj. Teoretično ga lahko grajamo, pa bi se mu morali odkriti. To je misijonar angleškega jezika.«

Ne bodimo tisti »Anglež« in vsaj ob angleškem zajtrku pomislimo na kakšno po nemarnosti v smeti vrženo slovensko besedo!

Tudi to je ekološko!