Dobro jutro: Zvonček

Če bo šlo tako naprej, bo zavladala zmeda. Na javni televiziji so se prejšnji teden veselili, da so iz zemlje pokukali zvončki, prvi znanilci pomladi. Nekateri bi prisegli, da so jih videvali že na začetku februarja. In da je bilo že vsa leta tako. Dr. Jože Bavcon iz ljubljanskega botaničnega vrta, posebnež zaradi poznavanja slovenskih zvončkov, jih je našel že v zadnjih dneh minulega leta! Torej, kdaj je letos prišla pomlad? Je danes prvi pravi pomladni vikend? Bo to šele takrat, ko bo to potrdil tudi koledar? Kaj pa vsi tisti mili dnevi januarja, ko nam pravzaprav ni nič manjkalo: bilo je suho in prijetno toplo.

Prvi pomladni dan se čuti: to je tisti dan, ko ne zdržiš v zaprtem prostoru in pri tem ne misliš na utrjevanje zdravja pri nizkih temperaturah. Najverjetneje zaradi tega tri četrtine Slovencev današnjega dne ne bo preživelo doma, ampak v naravi. Temperature do devetnajst stopinj, ki so jih napovedali za včeraj in danes, so nekoliko nenaravne, ampak se ob njih ne pritožujemo toliko, kot če bi bile na drugi strani ničle. Prvi pomladni dan je tisti, ko se vonja, da se zemlja taja, tisti, ki mu obvezno sledi dan ribanja tal: blata mora biti namreč do riti. Za mestne ljudi je to dan, ko v kavarnicah absolutno ni več mogoče dobiti prostora, da bi človek spil kavo.

Kakšna razlika od prvega dela februarja: meteorologi so izračunali, da smo bili daljšemu obdobju še hladnejšega vremena nazadnje priča leta 1985. Izmerili smo najvišji morski val od leta 2006, morje pa se je ohladilo na najnižjo temperaturo vse od daljnega leta 1957. Modri ljudje pravijo, da ni prave pomladi, če ni tudi prave zmrzali; psihološko ljudje nekako bolje razumemo nasprotja. Smo pa vsaj v eni stvari manj zahtevni kot zvončki, te preproste cvetlične duše: zacvetimo že, če je samo toplo. Zvončki pa potrebujejo še daljši dan.