Tiskane izdaje
Sem velik ljubitelj vlaka. Z vlakom sem se v študentskih časih ob vikendih vozil iz Maribora v Ljubljano in nazaj. Tudi ko sem kupil avto, vožnje z vlakom nisem opustil. Slabi dve leti sem z vlakom celo dnevno potoval iz Maribora v Ljubljano v službo. Na vlaku se (v nasprotju z avtobusom) počutim prijetno; lahko se sprehodim, v sili je na razpolago WC, da o prednostih bifeja sploh ne razglabljam. Enkrat sem izračunal, približno koliko kilometrov sem v življenju naredil na vlakih, a sem izid pozabil. Številka je bila vsekakor zelo visoka.
Tradicijo nadaljujem tudi zdaj, ko pogosto potujem na Dunaj. Ker je vožnja z avtom iz Maribora precej naporna, sploh ko me čaka naporen dan, grem velikokrat z vlakom. Ni težav s parkiranjem, vlaki so udobni in hitri, povezave na Dunaju odlične.
In šele ob uporabi avstrijskih storitev javnega prevoza človek občuti vso bedo slovenskega sistema. Ob prestopu iz slovenskega na avstrijski vlak pride na misel omenjena primerjava s kočijo. Kot bi se na meji zapeljal v časovni stroj! Prihod Špilje daje vtis prizora iz stripa Alana Forda. Zapuščena razmajana postaja in prerasli tiri sredi ničesar.
Med Gradcem in Dunajem zdaj vozijo novi regionalni vlaki, Siemensovi Rail jeti, na katerih je res kot v letalu. Vožnja je tiha, udobna, vagoni so čisti in prostorni, v vlaku je dobra restavracija, ob sedežih so vtičnice za računalnik, v posebnih delih vlaka je obvezna tišina, luksuz v prvem razredu pa je sploh na nivoju tistega na letalih. Na LCD zaslonih se izrisuje pot vlaka, trenutna hitrost, čas do naslednje postaje. Potnikov je toliko, daje treba sedež ob bolj izpostavljenih terminih vnaprej rezervirati.
In potem je tu slovenski ICS, nekoč ponos Slovenskih železnic. Človek dobi vtis, da se z njim vozijo le še tisti, ki res nimajo druge možnosti (tisti, ki nočejo na poti Maribor - Ljubljana vsak dan z avtom stati v prometni konici je žal res nimajo) in mogoče kakšen zanesenjak ali turist. Sedeži so stari in razmajani, mizice na njihovih hrbtih na mestu držijo neugledne gumice, ker so se originalni zatiči že zdavnaj polomili. Restavracija že dolgo ne deluje, zato je polovica srednjega vagona pravzaprav nepotreben balast. Tisti, ki pride zjutraj na vlak z mislijo na svežo kavo je grenko razočaran ... ž
Hiter vlak, a svetlobna leta od sodobnega prevoza.
