Tiskane izdaje
Res je bil čuden dan. Oblaki so se leno vlekli po nebu in kazalo je celo, da se bodo zdaj zdaj stepli. Šef mi je dal vedeti, da ta dan sploh ničesar ne potrebuje, še sosedov maček, ki običajno poležava in z ograje zre v moj delovni kabinet, je tokrat zamenjal lokacijo in se polegel na prežo na povsem drugo mesto ...
Odhod v dolino je bil zategadelj več kot nujen. Mali macchiato, kozarec vode in časniki. Hm, kakšna sprememba. Pa ne časniki kar tako, zavestno sem se odločil za napad na trače. »Sovražnika, ki nam krade cenjeno bralstvo, je pač treba spoznati,« sem si zamrmral v brado in začel z »operacijo trač«.
Severina, popularna hrvaška filmska igralka in estradnica, je bila vnovič na naslovnici. Tokrat, po moji prosti oceni, že devetič ta mesec. Vendar tokrat ne zaradi prekratkega krila, nove pege, na pol razgaljenih prsi ali obiska pri znanem frizerju. Tokrat je bralstvo le obvestila, kakšen hudič, da je njen bivši, sicer pa oče njenega otroka. Zdaj bi ji celo vzel otroka, ki ga ona tako ljubeče čuva in »mazi ter pazi« ... Pravzaprav se ona, znana Hrvatica, in on, znan Srb, sicer Milan, ki mu pravijo tudi kralj bakra, bockata zaradi skrbništva nad otrokom. Umazanega perila je prav toliko, da malce zaudarja, se pa vseeno dozdeva, da se prah dviguje le in zgolj zaradi publicitete.
Oblaki so se tisti dan še kar leno vlekli, meni pa ni prostalo drugega, kot da aktivno nadaljujem svojo operacijo trač in listam revijo naprej. »Naš dan iz sanj,« je glasil naslov in napovedoval ekskluzivno poročilo s poroke nekoč hudo popularne hrvaške televizijske voditeljice, zdaj živeče bolj ali manj v Beogradu, Nikoline P. s Srbom Vidojem R. »Čarovnija ljubezni v Monte Carlu,« je glasil naslov znotraj revije, ki me je podučila, da je ona imela modre spodnje hlačke, da je bilo na poroki 70 najbližjih prijateljev in da sta mladoporočenca »še kar močno zaljubljena«. Slednjega nisem povsem razumel, vendar se mi je dozdevalo, nekaj, kar pa ni dobro zapisati, saj bi utegnilo vnesti nemir v razmerje med Nikolino in Vidojem.
No, prebral sem le še horoskop, saj bi me nadaljnje seznanjanje z »dogodki in odmevi s trač scene« utegnilo stati česa hujšega, ter naročil še eno skodelico kavnega napitka.
Odločil sem se malce zresniti, no, pa me je že z naslovnice domnevno resnega hrvaškega dnevnika napadel naslov: »Cirilice v Vukovarju ne bo! In pika.«
Hrvati in Srbi ali Srbi in Hrvati, kakorkoli že to napišemo, v Vukovarju še nikakor ne (z)morejo živeti skupaj. S kladivom so se spravili nad dvojezične (v latinici in cirilici) table, ki jih oblast pod okriljem nekega zgodnjega jutra namestila na javne ustanove. Bitka med »enimi« in »drugimi« se nadaljuje, in nobenega dvoma ni, da bi utegnila biti kmalu končana.
Ko sem prebral prispevek, me je zadeva - tako, pol za šalo in pol zares - spomnila na odnos med Severino in njenim Milanom, ki najbrž, kljub nekemu delu skupnega življenja (tudi v spalnici), skupnemu otroku in morda celo kakšnemu skupaj posnetemu filmu, bržkone ne bosta več kdo bi vedel kako dobra prijatelja.
»Hm, morda bi pa morala svojo »čarovnijo ljubezni« v Vukovar prenesti Nikolina in njen Vidoje ter pokazati, kako to gre,« sem za hip pomislil in pogledal proti nebu, kjer se oblaki le še niso stepli.
