Ko je zazvonil telefon, znanec pa povedal, da bi se napovedal na obisk, sem najprej pogledal v hladilnik. »To je, to je, tega je premalo, tega ni nič ...« sem si zabrundal, nataknil športne copate in jo mahnil 125 metrov nižje, proti dolini. Tam je namreč majhna, simpatična trgovinica hrvaškega »soseda«.
No, da ne bo pomote, članek ni plačan, še manj oglasno sporočilo, kakršnih smo sicer vajeni v nekaterih domačih (hrvaških) in tujih (slovenskih) medijih!
Kakorkoli, trgovinica je simpatična. V njej pa je mogoče kupiti vse, kar je pač potrebno za dan ali dva ali za takrat, ko se napovedo nenapovedani obiski.
»Še dobro, da imamo, tole majhno, kvartovsko trgovinico, kaj,« me je oni dan namesto z dober dan pozdravil moj sosed, sicer lastnik neke verigice trgovin kapajazvemsčim. »Ja pa luštne prodajalke; no razen dveh,« mu odzdravim v zagrebškem dopoldnevu. Nato stopiva skupaj na pot proti dolini. On do trgovine, jaz malo dlje. Pač obveznosti! Vmes pa besede prav o pomembnosti majhnih, kvartovskih trgovin.
»Nič slabega ni, da so se veliki trgovci, no, naši trgovci, odločili, da vnovič namenijo več pozornosti prav majhnim, kvartovskim trgovinicam,« pove sosed. Doda še, kako ima poln kufer velikih šoping centrov, kjer se ljudje drenjajo, še najbolj tam, kjer mlada, dolgonoga dekleta ponujajo karkoli brezplačno.
Nato se razideva; on v trgovinico, jaz naprej po poti v dolino. No, tistih nekaj sto metrov, kjer se na trgu vrstijo trgovinice in trgovine. No, pa taksisti, pošta, branjevke, kafiči, restavracije, avtobusi ... študentke, šolarji, berači, diplomati ter celo predsednik države in žena predsednika vlade ...
Hrvati so šopingoholiki! Neka nedavna anketa je pokazala, da skoraj 60 odstotkov kupcev, ki prihajajo iz gospodinjstev, ki imajo prihodke nižje od hrvaškega povprečja (ccaokolipribližno 700 evrov) redno obiskuje in nakupuje v trgovskih središčih. Kar 90 odstotkov obiskovalcev trgovskih središč pa prihaja iz gospodinjstev, ki imajo nadpovprečne dohodke. Ilustrativen je tudi primer, da je na Hrvaškem kar 190 kvadratnih metrov trgovskih površin na 1000 prebivalcev, s čimer so na 17. mestu v Evropi in pred Nemčijo, Italijo, Španijo ... Podatka, da je v Zagrebu, glavnem mestu najmlajše in pete najrevnejše članice evropske družine prav toliko trgovskih središč kot v Münchnu, ter da je britanska nepremičninska agencija Cushman&Wakefield napovedala, da se bodo površine, namenjene šoping centrom še povečale, pa tudi nista zanemarljiva.
Kolegica je izračunala, da je vsak od približno štirih milijonov državljanov pravzaprav lastnik enega kvadratnega metra trgovske površine. V Nemčiji znaša ta številka 1,44, v Avstriji 1,75. Hja, zaslužek omenjenega kvadratnega metra pa je na hrvaškem med 2500 in 3500 evri. Prav toliko kot v omenjenih dveh državah, v katerih pa je nakupna sposobnost neprimerno večja; večji pa je tudi BDP.
Hja, šopingoholiki pač, tile naši sosedje, si zamrmram, ko opazujem gospo Ružico, ki jo pač poznam, kako izstopa iz majhne trgovinice na trgu, otovorjena z dvema plastičnima vrečkama, obešenima na trgovsko-potovalnem vozičku.
Po opravljenih opravkih se počasi vračam v začasni dom. Vmes še skok v trgovino. Da bom pač imel kaj za pohrustati, ko bom na eni od lokalnih televizij gledal in poslušal o lokalnem dogajanju ter napovedano otvoritev novega, velikega, superohinah trgovskega središča, ki, kot pravi napoved, ne bo imel le veliko, kaj veliko, ogromno trgovskih vsebin ampak bo ponujal tudi kakovostne vsebine za kvartovska srečanja.
»No, še to,« si rečem, poplaknem ugotovitev in se prepustim Kate Quinn in njenim Hčerkam Rima ...