Tiskane izdaje
Res nerodna reč. Še največji povezovalci Slovencev in Slovenk v teh dneh, košarkarski reprezentanti namreč, so ga včeraj zvečer grdo polomili. Še sredi dneva so iz Košarkarske zveze Slovenije poslali sporočilo, kako so navijači njihov peti, šesti igralec, izjemna podpora na poti do novih uspehov in tako naprej. Celo kapetan Jaka Lakovič se je oglasil z obljubo, da se bodo še naprej borili za njih ter da so navijači njihovo najmočnejše orožje na prvenstvu.
No, že zvečer pa so jih Finci spravili v pošteno zadrego. Ampak Lakovič je po tekmi stopil pred novinarje in njegova prva beseda je bila: »Sramota.« Na KZS so delali račun brez krčmarja, saj je bila odločitev selektorja Božidarja Maljkovića daleč od tega, da bi moral z zmago na nepomembni tekmi s Finsko razveseljevati narod. Srb na k lopi Slovenije je pri nas v službi rezultata, ne pa da bi na vsaki tekmi ugajal ljudem. Že jutri bo s svojimi varovanci na vso moč lovil zmago v pomembni tekmi s Francijo.
Slovenski politikanti pa nič o rezultatih svojega dela, ker pač ni kaj pokazati. Ampak ljudstvu bi pa ugajali iz dneva v dan, na vsaki pasji procesiji, televizijskem nastopu, druženju z davkoplačevalci in partijskimi ovcami. Če se za trenutek dva izgubi nabor tem za ugajanje zaslepljenim volivcem, se zgodi priročen napad na drugače misleče, sovražnike po partiji. Kost je vržena in ljudstvo je vsaj za nekaj časa zaposleno s čakanjem na razplet, ki ga seveda ni in ni.
Do konca tedna bodo politikanti še pustili volivce, da se zabavajo s košarko. Imajo vsaj nekaj igre, če že kruha pošteno zmanjkuje. Potem bodo udarili s svojimi premišljenimi ukrepi, ki bodo pomenili uresničitev napovedi o vroči politični jeseni. Ljudje so pokupili navijaške rekvizite in zastave za Eurobasket, tako da bo koreografija na novi Vseslovenski ljudski vstaji obarvana tudi v nacionalne športne barve. Ali se bo igrala le tekma rednega dela, ali pa bodo sledili številni podaljški, bomo še videli.
Ne glede na rezultat slovenske reprezentance na Eurobasketu se bo košarka igrala še naprej. Za domovino pa vemo, da politično, ekonomsko in socialno hira, takšna pa ne more več naprej. Zato bomo deležni evropske trojke, ki si jo bomo zapomnili za vekomaj. Vprašanje je, s kakšno obrambo se bomo postavili za domovino in naše potomce, in ali imamo kakšno skrito orožje za protinapad in lahek koš, ki nas bo odrešil najhujšega. Problem je, ker nimamo zaupanja vrednega selektorja, ki bi nam povedal kako in kaj. Prepuščeni smo torej igri za domovino po lastni pameti.
