Tiskane izdaje
Kdo je že vzkliknil: Kraljestvo za konja! In imel je prav, dober in zvest konj je več vreden kot kraljestvo - s kraljico vred. Ker so se konji, ne po svoji krivdi, nekako vmešali v slovensko politiko, jim bomo namenili nekaj prijaznih besed, pri čemer bodo moje izkušnje bolj brivska vodica. Moj prvi poklic je bil ob spravilu sena, ko sem bil še čisto majhen; naloga je bila, da s konjev, vpetih pred lojternik, oganjam mrčes. Zlasti so bili hudi obadi, muhe pa so se najraje nabirale okoli oči in moral sem jih odganjati z leskovo vejo. To nekako ni bilo prav naravno, kajti če nekomu mešetaš okoli oči, se bo instinktivno odzval. Konji pa so razumeli, da jim mulec počne nekaj dobrega.
Iztok Humar, ki se z dresuro konj ukvarja vse življenje, ve o konjih milijonkrat več. Pred nedavnim je izšla njegova knjiga Klobuk dol! Globok priklon! Njegovo veličanstvo konj! V njej je tudi poglavje o konjih v vojni, vendar raje ne bi navajali srhljivih podatkov; bo pa nekaj besed o konjih v politiki, še zlasti če posežejo v predsedniško kampanjo. Najprej o pravicah živali, deklaracija, sprejeta leta 1978 v Parizu s podporo Unesca: 1. člen: Vse živali se rodijo enake pred življenjem in imajo iste pravice do obstoja; 10. člen: Nobena žival se ne sme uporabljati za človekovo zabavo; razstavljanje živali in spektakli z živalmi so nezdružljivi z dostojanstvom živali.
Če je vse to res, potem so morali konje, ki so nosili kakega Mussolinija ali še kaj hujšega, najprej temeljito preparirati s pomirjevali. Očitno so na to pozabili pri konju, ki si ga je za svojo politično zabavo izbral Borut Pahor. Konj je očitno prebral Deklaracijo, predsedniški kandidat pa ne, zato se ga je konj - ki ima svoj ponos ! - očitno otresel. Ali pa je Pahor padel kar tako: ker ne zna jahati, ker je preskakoval ovire, ki jih konj zmore, jezdec pa ne, ker je bil pijan? Vpliv tega incidenta na predsedniško kampanjo bo dvoumen, konja pa ni doslej še nihče zaslišal.
Iztok Humar pravi: »Po tridesetletnem proučevanju, spoznavanju in delu s konji se mi danes konji zdijo dosti, dosti, dosti bolj inteligentni, kot so se mi zdeli v prvih letih dela z njimi.« In še ena misel, ki jo je nujno citirati: »Zavedati se moramo, da konj dosti bolje in lažje razpoznava in ocenjuje psiho človeka kot človek psiho konja.« Seveda! Ko dreser konju pomigne, naj se približa, bo ta prišel, obstal in negibno čakal, čeprav čutiš, da te opazuje iz globine svojih oči. Bogvedi, kaj si misli, da je morda že skrajni čas, da se je treba otresti primitivne živalske vrste človečnjakov.
Konj zna biti tudi prijatelj, zelo dober prijatelj, nikar ga pa ne posiljevati s politiko, zlasti ne s slovensko. Živali poznajo t. i. vedenjsko laganje (mimezo), ko se pač prilagajajo okolju, da preživijo, vendar pa jim ne odrekati zgornjega roba tolerance. Že na marsikateri paradi se je kakemu konju »utrgalo« in kaj se mu to ne bi zgodilo med predsedniško kampanjo.
