Kramer proti Kramerju po naše

Ne spominjam se več, kako se film konča, sem se pa nanj spomnila, ko sta na mediacijsko srečanje prišla Miha in Milena.

Objavljeno
30. avgust 2013 19.49
Jasna Tepina
Jasna Tepina

Se spominjate pretresljivega filma Kramer proti Kramerju. iz 80 let, ki je pobral kar nekaj oskarjev?

Ted Kramer, igra ga Dustin Hoffman, je uspešen poslovnež v oglaševalski agenciji. Služba mu pomeni vse in nikakor ne najde pravega časa za družino. Žena Joann (Meryl Streep) se zaradi prevelike odgovornosti umakne na svoje in Teda pusti samega s šestletnim sinom Billyjem. Ted se znajde pred popolnoma novo nalogo: skrbeti mora za sina! Teda nove obveznosti polno zaposlijo, tako na koncu ostane brez službe. Še bolj se zaplete, ko se pojavi Joanna z zahtevo za skrbništvo nad Billyjem. In med očetom in mamo se začne borba za sina.

Ne spominjam se več, kako se film konča, sem se pa nanj spomnila, ko sta na mediacijsko srečanje prišla Miha in Milena. Hotela sta se razvezati, urediti stike in preživnino za dva mladoletna otroka, a do tega kar dolgo nismo prišli.

Zataknilo se je namreč že pri vprašanju, komu bosta otroka zaupana v varstvo in vzgojo, o čemer mama in oče očitno pred mediacijo niti nista razmišljala. Mami se je zdelo samoumevno, da bosta otroka živela z njo, oče pa... kazalo je, da je še vedno v šoku in o tem, da bi se ločil - od Milene in otrok- sploh še ni trezno razmišljal.

Družinica je živela v manjšem mestu v družinski hiši, ki sta jo Miha in Milena zgradila na dvorišču Mihovih staršev. Štiriletna hčerka Sara in šestletni sin Luka sta veliko časa preživela z očetom, saj je mamica delala daleč od doma in ju je zjutraj zbujal očka, ju odpeljal v vrtec in tudi velik del popoldnevov so preživljali sami, saj se je mama vračala iz službe šele pozno popoldne. Ko se Milena zaljubila v drugega, je vzela otroka in ju odpeljala v 100 km oddaljeno mesto, vložila tožbo za razvezo in niti slišati ni hotela, da bi otroka živela z Miho.

Miha pa ni mogel preboleti, da ga je Milena zapustila in otroka »ugrabila«, ju iztrgala iz domačega okolja in ju odpeljala daleč stran, stran od njega, babice in dedka, prijateljev v vrtcu, domače muce in kužka, hišice na drevesu, potoka ob domači hosti. To je bilo tudi za otroka travmatično in vsakokrat, ko sta morala od očeta k mami in njenemu novemu partnerju, v novo okolje, v stanovanje v bloku, sta jokala in se oklepala očeta.

Kar nekaj mediacijskih srečanj smo porabili, da sta se Milena in Miha sploh začela pogovarjati, da sta se začela poslušati ali natančneje: slišati. Veliko časa smo namenili pogovorom o tem, kaj bi bilo za otroka najbolje.

Milena je sčasoma uvidela, da oviranje stikov otrok z očetom za nikogar ni dobro, pa tudi, da je vztrajanje pri tem, da se otroka vozita vsak dan več kot uro v vrtec in potem prav toliko nazaj, za otroka zelo naporno.

Da s tem bolj kaznuje otroka kot bivšega partnerja. Ko sva se obe mediatorki (v družinskih sporih, v katere so vključeni mladoletni otroci lahko delata dva mediatorja - pravnik in psiholog, pedagog, socialni delavec) z Mileno pogovarjali na ločenem srečanju, brez Mihe, se je izkazalo tudi, da vztraja pri skrbništvu zlasti zato, da je ljudje ne bi obsojali kot slabo mamo, če bi otroka »prepustila« očetu, posebej sedaj, ko pričakuje tretjega otroka z novim partnerjem, ki ga sicer otroka odklanjata. Skupaj smo začeli razmišljali, kako bi se obneslo, če bi otroka vendarle ostala pri očetu, a se vseeno čim bolj pogosto družila z mamo, saj se je Milena po nekaj mediacijskih srečanjih strinjala z Miho, da imata otroka boljše pogoje za zdrav razvoj v domačem kraju, v okolju, kjer sta se rodila, kjer imata prijatelje in kjer nanju popazita ljubeča babica in dedek. Gotovo tudi zato, ker se je njenemu novemu partnerju obetala služba bliže kraju, v katerem sta odraščala otroka.

Po petem ali šestem srečanju smo v osnutku sodne poravnave zapisali, da »se mladoletna Sara in Luka dodelijo v varstvo, vzgojo in preživljanje očetu Mihi«. In določili stike (kot temu pravi zakonodaja): »otroka sta med tednom, od ponedeljka do petka pri očetu Mihi, med vikendi in počitnicami pa pri mami Mileni. Praznike in počitnice preživljata izmenično pri enem in drugem, o vrstnem redu se bosta starša dogovorila«. O preživnini sta se Milena in Miha dogovorila brez težav.

V svoji nekajletni karieri družinske mediatorke in dolgoletni TV novinarke za socialo, šolstvo, družino, občutljive teme, sem sicer le malokrat naletela na očete, ki so si prizadevali, da bi otroka dobili v vzgojo in varstvo, da bi mladoleten otrok živel z njimi in ne z mamo, kaj šele, da bi se med njima bila bitka »do zadnjega diha«. Je pa zato veliko več primerov ko starša, posebej v času razvezovanja, manipulirata z otroki in njihovimi potrebami, otroke uporabljata kot sredstvo nagajanja, maščevanja nad partnerjem, ki jih je (vsaj tako so prepričani) prizadel.

Pri nas je še vedno navada, da otroci po razvezi živijo z mamo, le redko se za to potegujejo očetje. Tudi zaradi pogledov v družbi, češ, da se lahko mami otroka »vzame« in »da« očetu le, če je ženska narkomanka, alkoholičarka ali nasilnica.

Še vedno smo, kar se tega tiče, zelo tradicionalistična družba in zdi se mi, da oče, ki se poteguje za skrbništvo nad otrokom potrebuje tudi veliko poguma za to. Pa nikakor ne zato, ker ne bi bil dober starš, ker bi bila mama avtomatično boljša ali, ker tega ne bi želel ali zmogel.

***

Jasna Tepina je desetletja kot novinarka na nacionalni televiziji spremljala dogajanje na področju šolstva, sociale, zdravstva. Za ciklus oddaj Obrazi drugačnosti, v katerih je predstavljala intimne in subtilnepripovedi zdravljenih alkoholičark, narkomank, otrok s posebnimi potrebami, shizofrenikov, starih, otrok brez doma, invalidov, tekstilnih delavk.., je bila nominirana za Slovenko leta. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje predava o nekonfliktnem reševanju konfliktov, vsako leto jadra z otroki s posebnimi potrebami v okviru projekta Mirno morje in o tem poroča v medijih, kot mediatorka pa že vrsto let dela na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Pravi pa, da sta njena najbolj resna in odgovorna služba in poslanstvo: biti babica trem vnukinjam in dvema vnukoma.