Tiskane izdaje
Sam menim, da se temu − kljub več kot sedmim miljardam posnetih fotografij v letu 2013 − ne gre upirati. V tem vidim zadovoljstvo. Zadovoljstvo, da ima lahko skoraj vsak možnost v sebi poiskati, ali je talent za fotografiranje ali mu je bliže kaj drugega. Kakor je omenil starosta fotografije Josef Koudelka, ima v poplavi cenovno dostopnih stvari zdaj tudi sam možnost odkrivati svoj talent za slikanje z olji na platno. In prav nobenih težav nima s številom fotografov oziroma posnetih fotografij.
Kvaliteta proti kvantiteti?
Imam občutek, da so v tej poplavi vizualnih sporočil, med katere spada tudi fotografija, gledalci vedno bolje izobraženi. Vizualno izobraženi. Znajo izbrati dobro fotografijo. Branje oziroma gledanje fotografije je podobno branju tekstovnih sporočil, le da za osnovno dojemanje ne potrebujemo poznavanja (slikovne) abecede. Ljudje smo vizualna bitja, ki − čeprav brez predznanja − izbiramo tisto, kar v nas podzavestno zbudi čustva. Pri tem je v ospredju, denimo, kompozicija, eden izmed osnovnih elementov fotografije, s katerimi vplivamo na ta izbor. In tukaj dobiva fotografija nov zagon oziroma se počasi iztirja iz množice.
Zato se ne bojim, da bi ta kreativna obrt zamrla oziroma da bi zvodenela. Skrb dobrih fotografov je odveč. Delaj dobro in še bolje in tvoja fotografija bo s pomočjo tvoje iznajdljivosti našla pot do gledalca oziroma kupca.
Sam sem navdušen, ko si lahko s pomočjo svetovnega spleta in orodij za objavljanje fotografij ogledujem, kaj vse dobrega posnamejo dotlej meni neznani fotografi. Vem, da definicija dobrega fotografa ni sestavljena iz ene same dobre fotografije in da ni ključen samo en sončni zahod, lahko pa v avtorju spodbudi razmišljanje pred naslednjim pritiskom na sprožilec. Takrat zame postaneš dober fotograf. Takrat razmišljaš, zakaj boš pritisnil na gumb v določenem trenutku. Zakaj bi rad, da to vidijo drugi, in predvsem, zakaj bi to fotografijo poklonil sebi.
***
Matej Povše je fotograf in multimedijski ustvarjalec.
