Laženci državi poslali račun za pisanje mnenja o vetrnicah

Najbližji sosed obstoječe vetrnice, od nje oddaljen 400 metrov, je javno povedal, da je njeno gradnjo podpiral, po izkušnjah z njo pa je ne bi več.

Objavljeno
11. september 2013 10.39
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

Na koncu svojega negativnega mnenja so prebivalci vasi Laže v krajevni skupnosti Senožeče zapisali: »S svojim mnenjem želimo zdramiti državne uradnike, ki jih plačujejo davkoplačevalci in bi morali delovati v njihovo korist. Obsežnega gradiva (tuje študije, priloženo mnenju, op. p) nismo utegnili prevesti v slovenščino. V kratkem roku, ki sta nam ga tako velikodušno dodelili, nismo mogli pridobiti mnenj vseh domačih strokovnjakov, s katerimi bi proučili vse trditve pobudnika projekta. Zato se boste morali zadovoljiti z našimi laičnimi mnenji, mnenji malih ljudi, ki nimajo doktoratov in akademskih nazivov, mnenja ljudi, ki jim je zemlja sveta.«

Vetrni park Senožeška brda, načrt, po katerem bi podjetje s 7500 evri kapitala in brez zaposlenega, postavilo do 40 vetrnic za 187 milijonov evrov v krajevni skupnosti Senožeče, bo v nekem smislu morda prelomnica.

Prelomna z vidika ohranitve narave je bila Volovja reber. Tam so bili »narava«, Natura 2000 in naravovarstvena stroka tako močni, da se bitk na drugih frontah, povezanih z vetrnicami, ni odpiralo. Skozi polemike o vetrnicah na Volovji rebri pa je dozorevala tudi nestrokovna javnost krajev, »kjer najboljše piha« in ki je bila ves čas po malem v pričakovanju, kdaj se bo investitor pojavil pri njih. Svoja pridobljena znanja vnovčuje zdaj, ko je bila dobesedno čez poletno noč soočena z načrtom postavitve kar do 40 vetrnic, tri megavatnih (obstoječa ima nazivno moč 2,3 megavata) velikank, ki bi stale večinoma na zdaj pogozdenih Senožeških brdih.

Ljudje so se začeli poglabljati. Jasno je postalo, da je obnovljivi vir energije nekaj neproblematičnega le sam po sebi, manj pa v ekonomskem, socialnem in še kakem drugem kontekstu. Tudi vetrnice so, so spoznali, velika trgovina. Subvencije, dobički, rente, odškodnine.

Najbližji sosed obstoječe vetrnice, od nje oddaljen 400 metrov, je javno povedal, da je njeno gradnjo podpiral, po izkušnjah z njo pa je ne bi več. Okna morajo zapirati poleti in pozimi, zlasti zvečer in ponoči. Zvok, ki ga povzroči krak elise, ko se sreča s stebrom, ponavljajoč se v neskončnost, je moteč.

Kako moteč bi bil zvok usklajenega delovanja skupine vetrnic? Kdo bo kupil zemljišče za zidavo hiše v bližini vetrnice? Nihče. Cena zemljišč bo padla, so prepričani. Gradnja vetrnic pomeni tudi izsekavanje gozda za hektar velik plato pod vsako vetrnico, gradnjo cest(e) do vetrnic in cest med vetricami. Kje je turist, ki ga zanimajo vetrnice?

Meje svobode investitorjev so v krajevni skupnosti Senožeče naletele na meje svobode ljudi, ki hočejo zaščititi svoj prostor, neobnovljivi vir, če jim ga pozidajo. Tujih poročil o odporu ljudi do vetrnic in študij o njihovem vplivu na okolje in ljudi je na spletu že toliko, da vsaka krajevna skupnost zmore sama utemeljiti svoje (negativno) mnenje. Laženci so navezali stik z avtorjem novozelandske študije (dr. Daniel Shepherd, A longitudinal study of the impact of wind turbine proximity on health related quality of life) o vplivih na zdravje ljudi, ki jo je opravil na (s senožejskim) primerljivim novozelandskem vetrnem polju in primerljivim številom prebivalcev ter z njo dokazal, da ima polje vetrnih elektrarn, razvrščenih v območju dveh kilometrov od hiš, nesporen negativen vpliv na psihofizično zdravje prebivalcev.

Novozelandec je proučil tudi vetrni park Senožeška brda in mnenja ni spremenil. Tudi na Danskem, opevani oazi zelene vetrne energije, vsi ne ljubijo vetrnic, so se poučili. Mesti Koding in Sønderbor sta sprejeli moratorij na umeščanje vetrnih elektrarn na območjih pod svojo upravo, sodišče v francoskem Rennesu pa je ugodilo zahtevi naravovastvenikov, da se v pokrajini Menez Quelc'h in Saint-Gildas skupino vetrnic izklopi med 22 in 7. uro in to kljub temu, da so vetrnice od mesta Chateaulin in Cas oddaljene več kot tri kilometre.

Če o energetski plati vetrnic na Slovenskem slovenski energetski strokovnjaki (s svetlo izjemo dr. Rafaela Mihaliča s Fakultete za elektrotehniko) še vedno molčijo, pa se strokovno nepodkovana javnost lahko vsaj pri tujih virih pusti izobraziti tudi o tem, kako kakovostna je elektrika iz vetrnic. In ker ti poročajo o tem, kako nekakovostna, nezanesljiva in izdatno subvencionirana z davkoplačevalskim denarjem elektrika iz vetra je, si ne dovolijo več metati peska v oči.

Ob tem, da država še nima veljavnega nacionalnega energetskega programa, na katerega (osnutek v nekaj verzijah) se obešajo in da še noben državni uradnik ni preračunal, kakšen energetski učinek bi prinesle enake subvencije (kot bi jih dobil investitor za 40 vetrnic za 15 let), če bi jih vložili v varčevanje z energijo oziroma učinkovito rabo energije.

Tokrat Laženci in ostali od pobudnika projekta, direktorata za energijo, naposled zahtevajo utemeljitev ciljev vetrnega polja Senožeška brda. Kako oziroma koliko bodo senožeške vetrnice povečale strateško in obratovalno zanesljivost oskrbe z elektriko, samozadostnost oskrbe, diverzifikacijo virov. Kako bodo zagotovile konkurenčnost gospodarstva, spodbudile razvoj in uporabo nizkoogljičnih tehnologih za proizvodnjo električne energije in podobno.

Ne nazadnje pa tudi pisanje mnenja, v katerega jih je prisilila država, ni zastonj, so ugotovili Laženci.

»Ker smo raziskavo, ki bi jo moral opraviti pristojni državni organ oziroma pobudnik, opravili sami, pobudnika oziroma pristojni državni organ pozivamo, da nam povrne stroške in sicer
- za internetne raziskave škodljivih vplivov vetrnih elektrarn 666 ur po deset evrov, kar znaša 6.660 evrov,
- sestavo (enajst, op. p.) strani dolgega mnenja za direktorat za prostor 50 ur po deset evrov, kar znaša 500 evrov
- kopiranje in stroški pošiljanja mnenja (na 14 naslovov op. p.) 100 evrov,
kar skupaj znese 7260 evrov, ki naj jih direktorat nakaže na TRR razvojnega društva Lipa v roku 15 dni od prejema njihovega negativnega mnenja.«