Na tem kavču se ne bo ustvarjala zgodovina

Brez skrbi, gre samo za naslov kratke zgodbe Hišama Bustanija in prav nihče se ne bo razburjal, če še nekaj minut posedite in pregledate povezave, ki jih bom nanizala v tem zares zelo raztresenem zapisu. Računam pač s tem, da ste, tako kakor jaz, še čisto počitniški in v izvrstni bralski formi, zato nekaj člankov o arabski(h) književnosti(h), ki so se pojavili v zadnjih tednih.

Najprej tisti bolj depresivni: »Kreativno pisanje danes tiči na mestu,« trdi sirski pisatelj Nihad Siris. Najbrž se res zdi tako; lani so se vsi moji prijatelji pritoževali nad pomanjkanjem navdiha, časa in energije. »Ne morem se zbrati,« je bila običajna tožba. »Protesti, služba in otroci, nepretrgane prošnje, naj napišem kaj za časopise; roman, ki sem ga pisal, pa nenadoma nima več nobenega smisla. Tudi popravljati se ga ne splača, razmere so se tako spremenile, da moram vse začeti znova. Poleg tega me zdaj zanimajo druge stvari.« Ahdaf Souief je pred kakšnim tednom še vedno trdila podobno, ampak zdi se, da se literatura počasi vrača, vsaj če verjamem prijateljem (in ni razloga da jim ne bi). »Pišeš?« »Pišem, hvala bogu.« Kakor da se jim je odvalil kamen od srca - tudi zato, ker njihove teme niso več nujno povezane z revolucijami.

Kdo piše in kdo bere? Še bolj pomembno pa: kaj bere? Ne bo odveč prebrati razmišljanja Ibrahima Fargala o tem, kaj nam je v prevodu na voljo - in česa bi moralo biti več. Mimogrede, vedno odlični Jusef Rakha je že v začetku poletja objavil esej na to temo - da bi ga prebrali v celoti, morate sicer imeti dostop do Kenyon Review, začetek pa je (za okus) objavljen tudi na njegovem blogu.

Če ste se ravno dobro ogreli, je tukaj še tolikokrat omenjeni (in kritizirani) »predpotopni« članek Claudie Roth Pierpoint. Mislim, da ni treba posebej razlagati, kaj se arabskim avtorjem v njem zdi sporno.

Je že tako, književnost nas največ nauči, kadar ni didaktična. To prizna celo Jusef Rakha. Naj bo to izgovor, da vas na hitro prepričam, da preberete nekaj pesmi Sargona Bulusa.

Da ne bo čas na kavču čisto proč vržen, saj razumete.

***

Barbara Skubic je dramaturginja in prevajalka. Rada ima arabsko književnost. Kadar ne prevaja, zgolj bere.