Tiskane izdaje
Občutek sem imela, da sta Alenka in Anže, mlada starša sedemletne Lare, že predelala največje medsebojne zamere, nestrpnosti, prizadetosti, užaljenosti, ki so gotovo zaznamovale vsaj zadnja leta njunega skupnega življenja.
Že po prvih stavkih je bilo tudi jasno, da se bosta razšla spodobno, zavedajoč se, da bosta ostala povezana vse življenje. »Dokler boste starši, ostane med vami vez, ki je ni mogoče pretrgati drugače kot s smrtjo,« navadno rečem na mediaciji parom, ki imajo otroke, ko jim narišem kvadrat zanj in krog zanjo pa še like za otroke. In med njimi črte. Dve pravzaprav.
Starševska vez povezuje starša z otroki, druga, partnerska pa partnerja. To vez z razvezo prekinjata, trgata, režeta, prva pa ostaja dokler bosta starša, naj si še tako želita narazen, stran drug od drugega.
Tega sta se, kot rečeno, Alenka in Anže očitno zavedala in jasno je bilo, da jima je skrb za Laro zares na prvem mestu. O tem, pri kom bo Lara živela, ni bilo dvoma, boljše pogoje je imela mama, ki je ostala v starem stanovanju, šolo je imela Lara čez cesto, blizu je živela njena babica, Alenkina mama, ki je Laro večkrat popazila.
Oče si je poleg tega ustvarjal novo družino, kljub temu pa je imel Laro nadvse rad in je hotel ohraniti tesne stike z njo, ostati del njenega življenja.
Poznati njene učiteljice in prijateljice, spremljati napredek v glasbeni šoli in obiskovati baletne nastope. A pri tem se je zataknilo.
Alenka sicer ni nasprotovala temu, da se Lara in očka vidita enkrat teden, ni pa ji bilo prav, da bi Anže hodil v šolo na govorilne ure in roditeljske sestanke in na prireditve, sploh pa ne s svojo novo partnerico. Ni hotela, da bi v očeh učiteljev Anžetova partnerica prevzemala vlogo mame, skrbelo jo je tudi, da Lara pri očetu morda ne je najbolj zdravo, da jo preveč razvaja in, da bi Lara začela izkoriščati očetovo popustljivost. Sploh pa ni hotela niti slišati o tem, da bi hčerka pri očetu kakšen vikend tudi prespala.
Po dolgem pogovoru se je iz Alenke usulo, da jo je prizadelo in razjezilo, ko je Anže ob neki priložnosti Lari rekel, da je njena mama zlobna, česar Alenka nikakor ni mogla (ali hotela) preboleti. Da mu je ta izjava ušla, se je opravičeval Anže, češ, da Alenka Lari ni dovolila prespati pri njem, zato smo se na ločenem srečanju z Alenko temeljito pogovorili o tem, kaj potrebuje, da bo ponovno zaupala Anžetu.
Na skupnem srečanju smo potem naredili natančen začasen, trimesečni razpored stikov, tako, da je imel očka Anže občutek, da je v hčerkino življenje dobro vključen (čeprav Lara nobeno noč ni prespala pri njem), mamo Alenko pa je bilo manj strah, da Laro izgublja.
Po treh ali štirih mesecih smo se ponovno sestali in v veliko zadovoljstvo vseh ugotovili, da stiki med Laro in očkom potekajo lepo in brez težav, da se jih oba veselita, mamica Alenka pa je pomirjena. Takoj je tudi pristala na to, da naslednji vikend Lara prespi pri očku, če bo vse v redu pa vsakega drugega in tudi praznike bi lahko preživljala izmenično - eno leto pri enem, drugo pri drugem od staršev, del počitnic pa bo preživela z očetom in del z mamo. Lara je tako eden od (upam, da ne tako redkih) otrok, ki bo ohranila tesne in pristne stike z obema staršema.
***
Alenka in Anže sta se o preživnini za Laro več ali manj dogovorila še pred mediacijo. A najpogosteje se pri razvezah (in v mediaciji) zatakne prav pri višini preživnine.
Kako jo določiti - v blogu prihodnji teden.
**
Jasna Tepina je desetletja kot novinarka na nacionalni televiziji spremljala dogajanje na področju šolstva, sociale, zdravstva. Za ciklus oddaj Obrazi drugačnosti, v katerih je predstavljala intimne in subtilnepripovedi zdravljenih alkoholičark, narkomank, otrok s posebnimi potrebami, shizofrenikov, starih, otrok brez doma, invalidov, tekstilnih delavk.., je bila nominirana za Slovenko leta. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje predava o nekonfliktnem reševanju konfliktov, vsako leto jadra z otroki s posebnimi potrebami v okviru projekta Mirno morje in o tem poroča v medijih, kot mediatorka pa že vrsto let dela na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Pravi pa, da sta njena najbolj resna in odgovorna služba in poslanstvo: biti babica trem vnukinjam in dvema vnukoma.
