Tiskane izdaje
Slovenski poslanci so vendarle končali poletne počitnice. Medtem so državi strmo padale bonitetne ocene, predsednik vlade je napovedal bankrot in potem apokaliptične napovedi omilil. Vlada je vrgla predloga proračunov za prihodnji dve leti in ju nato pred dnevi skorajda sprejela. Začela so se pogajanja o reformi dela in pokojninski reformi, Borut Pahor pa je po padcu konja že odložil bergle. Premier je napovedal menjavo prvega od ministrov, Franca Bogoviča, in si nato premislil.
Opozicija je skoraj predlagala interpelacijo zoper ministra Vinka Gorenaka, a je ni. Zaprli so dve slovenski veleposlaništvi in konzulat, RTV Slovenija pa ima od enajstih nadzornikov le še dva.
Cela večnost, torej. Težko bi trdili, da bi bilo, če bi si poslanci skrajšali počitnice, kaj drugače. Začetek prve jesenske seje parlamenta namreč kaže, da slovenski politiki še vedno živijo v vzporedni realnosti. Ali pa, da so se predstavniki ljudstva dokončno sprijaznili z vlogo poklicnih izvrševalcev (ali nasprotnikov, če so v opoziciji) odločitev
vlade in vrhov političnih strank.
Dogodek dneva je bil bizaren zaplet s poslancem Francem Pukšičem, ki bi, varčevanju navkljub, še z dvema kolegoma odpotoval v Latinsko Ameriko v poslovnem razredu, med prvo točko dnevnega reda, poslanskimi vprašanji, pa je v dvorani ostalo, kot je na twitterju pozno zvečer poročala Tamara Vonta, vsega sedemnajst poslancev in pet ministrov. Najmanj dva predstavnika ljudstva sta se medtem, ko je seja še trajala, na družbenih omrežjih pritoževala zaradi gneče na avtocesti. Jesenska sezona se tako začenja v že znanem slogu.
Poslanci bodo v prihodnjih mesecih, po optimističnem scenariju do novega leta, po realnem pa vsaj do pomladi, odločali o usodnih temah slovenske prihodnosti. O ustanovitvi holdinga, ki bo upravljal z milijardami preostalega slovenskega premoženja. O dveh velikih reformah. O proračunu, ki bo ostro zarezal v javni sektor, zlasti med šolnike in zdravnike.
In ki utegne zaradi nerazumljivega, selektivnega dviga DDV, v zelo kratkem času usodno spremeniti slovensko medijsko krajino v pogorišče, na katerem bo prostor le še rumene in z vladnih, pogojno pa tudi iz drugih interesnih skupin in omrežij sponzorirane medije.
Odločali bodo o noveli zakona o visokem šolstvu, zaradi katere študentje prvič po zloglasnem obmetavanju parlamentarnega pročelja, napovedujejo proteste na ulicah. In, konec koncev - če bi se na vladnih načrtih zlomila koalicija, bi prav poslanci morali sami sebi skrajšati mandat in tako sprožiti predčasne volitve. Ali pa, kar je manj verjetno, ni pa nemogoče, izvoliti novega mandatarja.
Vsaj temeljno zaupanje državljanov v zrelost, razsodnost in predvsem odgovornost predstavnikov ljudstva bi bilo torej v tem kontekstu nujno. Če tega poslanci še vedno ne razumejo, so bile tudi dober mesec in pol trajajoče počitnice premalo. In tudi Latinska Amerika ni dovolj daleč.
