Olimpijski blog: Urška, zakaj ne plešeš?

Ko sem v prvem blogu pred začetkom iger omenil, da nas toplo vreme in sonce razvajata, nisem niti pomislil, da bomo v nadaljevanju spoznali pravo britansko vreme. Pa nam ni prizaneslo. Mraz, dež, veter. Ubogi Britanci! Niti v poletnem času ne morejo pospraviti zimskih bund v omare, ampak morajo biti vedno pri roki.

Ritem življenja v vasi je na vrhuncu in je podrejen tekmovalnem duhu. Tu in tam se v naglici srečamo in izmenjamo navadna vprašanja. »Živijo, kako je bilo? Kdaj začneš? Kako ti kaže?« in podobno. Tistim, ki jih nastopi še čakajo, želimo vse najboljše, jim vlivamo pogum, tisti, ki smo že opravili, smo deležni čestitk in tolažbe.

Naša šampionka Urška Žolnir me je navdušila. Nisem je srečal, če bi jo, pa bi jo zelo rad nekaj vprašal. Draga Urška, imaš zlato olimpijsko kolajno, zakaj ne plešeš in se veseliš? Vem, da so judoisti tihi, mirni in - kar je najbolj pomembno - zelo uspešni, a če bi jaz imel kolajno, bi hodil po rokah iz sobe do jedilnice, mogoče bi celo zaplesal na mizi.

Nekateri so že odpotovali domov, drugi so šele prišli. Zato imam novega sostanovalca, Blaža Kavčiča pa je zamenjal Primož Kozmus.

Moje tekmovanje se je končalo v ponedeljek. Na rezultatski izkupiček se ne smem potožiti. Premagal sem slabše rangiranega tekmeca in izgubil proti boljšemu. Boli pa me, da na tekmovanju, ki se zvrsti na štiri leta, nisem pokazal vsega, kar znam. To je bila moja edina želja pred odhodom. Žal se ne poklopi vsakič.

Od nastopa nisem več stopil v namiznoteniško dvorano. Nočem trositi soli na rano. Hkrati sem si zaželel ogleda drugih športov. Z iznajdljivostjo, ki sem jo obrusil v dolgoletni karieri, sem se odpravil na tenis v Wimbledon. Bil sem brez prave vstopnice, pa sem le prepričal prostovoljce in varnostnike, da so me spustili na dvoboj Đoković-Hewitt. Sedel sem celo v prvi vrsti. Po koncu tekme je Nole stopil čez ograjo in mi stisnil roko. Resda po naključju, a kamere so vse zabeležile. Hvala Nole, da sem tudi jaz za trenutek postal zvezda.

Po tenisu sem izbral odbojko na mivki. Nisem si mislil, da bom naletel na zabavo. Na tisoče ljudi je plesalo, pelo, pilo, navduševale so mažoretke, napovedovalec pa je skrbel za noro atmosfero. Pomislil sem že, da sem v Riu na Copacabani. A mrzlo vreme me je hitro spomnilo, da je to le London. Hladen, deževen in vetroven London.