Pesem ptic trnovk in starejši pionir

Maggie Cleary je prišla iz morja in se ovila v kopalni plašč, ki je ležal na peščeni plaži. V daljavi se je ustavil avto, izstopil je postavni možakar v beli obleki. Kmalu je spoznala, da po dolgih letih spet vidi očeta Ralpha De Bricassarta. »Meggie, oprosti mi,« je dejal oče. »Ne. Nikoli več. Preklet bodi,« mu je odbrusila Maggie in steče po mivki. Toda oče Ralph - no, zdaj že menda bivši duhovnik - steče za njo, jo zgrabi in začne se vrtinec ljubezenske strasti ...

V osemdesetih letih je bila Slovenija prikovana ob televizijske zaslone. Spremljali smo serijo Pesem ptic trnovk. Čustvovali smo ob sagi treh rodov družine Cleary, ki je šla z Nove Zelandije iskat srečo in blagostanje v neprijazno avstralsko puščavo. Tam pa je nevidno moč nad Meggie, soprogo Luka in materjo dveh otrok, imel lokalni duhovnik oče Ralph.

Moja mama je jokala kot dež, ko je gledala vzpone in padce, zaplete in razplete, viharje in bonace te prepovedane ljubezni, te bolečine, ki je parala srca glavnih junakov in televizijskih gledalcev. Robati, nediplomatski, a dobrosrčni Luke se je boril za svojo družino, ki jo je preživljal po svojih zmožnostih, oče Ralph pa je medtem nudil čustveno zavetišče nesrečni Meggie, ki se ni znašla najbolje v novih življenjskih razmerah in je bila toliko bolj dojemljiva za duhovnost, poglobljen pogled na življenje, ki ji ga je približeval oče Ralph.

Duhovnik je v bistvu s svojimi besedami, dejanji in vplivom razdiral družino, naši tastari pa so bentili čez Luka in v očetu Ralphu videli samo in izključno dobro. Vse, kar je rekel in storil, so jemali za čisto zlato, edino zveličavno resnico. Saj je tudi meni, takrat starejšemu pionirju, bil Richard Chamberlain v vlogi župnika v glavnem simpatičen, a se mi je na trenutke vendarle zdel pokvarjeno prebrisan. V bistvu ga takrat nisem videl v svoji ulični nogometni ekipi, ki je v tistem času igrala sosedske derbije z ekipami drugih ulic in mestnih četrti.

Oče Ralph je igral neko svojo igro, bil je nekakšna podlasica, navzven prijazen, že prav osladen, sicer pa velik preračunljivec, ki je videl precej dlje v prihodnost kot osebe, s katerimi je imel opravka. Saj, na koncu pa je tudi dočakal seks z Meggie. Oh, kako strastno sta se ljubila ...

»A zdaj je pa Meggie z župnikom?« sem ob koncu serije vprašal babico. »Ne, ne, on je Ralph, ni več župnik, ni več oče Ralph,« mi je pojasnila oma. Ko sem po stopnišču zelenega bloka, kjer je živela, drvel z žogo v eni in kruhom z marmelado v drugi roki, sem ugotovil, da bo Ralph verjetno spet oče, ko bo Meggie naredil otroka. Pri tem me je navdal nek čuden občutek. Zdi se mi, da sem bil ljubosumen.