Pravni, politični in moralni Absurdistan

V teoriji prava velja, da so hujše kršitve pravnega reda sankcionirane s strožjimi sankcijami.

Objavljeno
01. marec 2012 13.04
Barbara Rajgelj
Barbara Rajgelj

V teoriji prava velja, da so hujše kršitve pravnega reda sankcionirane s strožjimi sankcijami. Hujše kršitve so tiste, s katerimi storilec prekrši pomembnejšo pravno vrednoto. In načeloma so najpomembnejše pravne vrednote zaščitene z ustavo, potem s kazensko zakonodajo, pa s prekrškovno in nazadnje tudi s civilnimi in morda tudi disciplinskimi sankcijami.

V pravni državi naj bi veljalo, da se vse pravne norme, ne glede na to v kakšnem pravnem aktu so določene, jemljejo resno, a najresneje se jemlje ustava. In kako pravne norme in hierarhijo pravnih smislov razumemo v Sloveniji? Brutalno resno jemljemo prekrške, zelo neuspešno se trudimo resno jemati kazniva dejanja, popolnoma neresno jemljemo ustavo, civilne sankcije (npr. odškodnino) pa razumljivo prepuščamo posameznikom, torej jih jemljejo resno tisti, ki imajo za to denar.

Država - brutalna izterjevalka prekrškov

Najmilejše kršitve pravnega reda se sankcionirajo kot prekrški. V teoriji naj bi se nanje zato vezale milejše sankcije. In kaj je milo? Milo je na primer 2.086,46 EUR kazni za pravno osebo in 417,29 EUR kazni za odgovorno osebo za prekršek, ker sta »opustili dolžno nadzorstvi nad zakonitostjo prodaje alkoholnih pijač, saj je dne 2.7.2010 ob 19.20. uri v lokalu Cafe Open na Hrenovi ulici 19 v Ljubljani, natakarica U.C. postregla in prodala alkoholno pijačo pivo znamke Union v 0,5 l steklenici gostu lokala Jaki W., ki je kazal očitne znake opitosti od alkohola, ki jih je policist neposredno zaznal in so bili splošno prepoznavni znaki, ki so se odražali v njegovem splošnem videzu, vedenju, načinu govora in motnjah ravnotežja, in katere prepozna tudi nestrokovnjak«. Naj skrajšam: prekršek je zaznal policist v času 24-urnega policijskega varovanja, ki ga je policija zagotavljala zaradi visoke varnostne izpostavljenosti lokala v tednu parade ponosa po dveh napadih z molotovkami leta 2009 in grafitiranju lokala s stavki »Smrt pedrom« in »Buška je buška, peder« leta 2010. Policist, ki naj bi lokal varoval, je v resnici čakal na priložnost, kdaj lahko napiše kazen. In jo je. V lokalu, v katerem smo v treh letih pripravili okrog 200 kulturnih prireditev, je bila v okolju utopljenem od alkohola, izrečena kazen, ker je natakarica v stresu in stalni napetosti in negotovosti pred naslednjo potezo nestrpnežev pridelala 2.503,75 EUR kazni, ker je postregla alkohol nekomu, ki se je policistu zdel opit.

Država - nemočna posrednica med žrtvijo in storilcem kaznivih dejanj


Da 24-urna policijska zaščita lokala ni zaman, se je pokazalo poleti 2011, ko je par dni pred parado ponosa skupina fantov v okno lokala vrgla betonsko stojalo za sončnike. Policistova diagnoza po ogledu video posnetkov je bila: »Ah, čefurji, poglej šuškavce.« In temu primerna je bila kvalifikacija kaznivega dejanja, za katero je tožilstvo začelo postopek: kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Kot oškodovanka sem bila s strani državnega tožilstva povabljena, da dam soglasje k odlogu kazenskega pregona, če bi bili osumljenci pripravljeni izpolniti določene naloge po navodilu tožilca (na primer odpraviti škodo ali plačati določen prispevek v korist javne ustanove ali opraviti kakšno splošno koristno delo).

Že na hodniku pred tožilčevo pisarno se je potrdilo, kar sem vedela že po prvem ogledu video posnetka: napadalci niso bili »čefurji«, ampak neonacisti (to veliko pove o usposobljenosti, če ne že o nacionalistični podstati slovenske policije). Fant je izpovedal svojo pripadnost natanko tako kot jo danes izpovedujejo desničarski skrajneži: z jopico Lonsdale, črnimi adidaskami in trenerko, lahko pa bi bil tudi v kavbojkah.

Po uvodnem govoru tožilke sem predlagala, da vsak od prijetih fantov (od petih je policija identificirala le dva) po dvakrat varuje kulturne prireditve v Cafe Open, a je prisotni odgovoril, da ne bo komentiral, in nadaljeval, da so se s fanti dogovorili, da niso pripravljeni na takšno delo, ampak samo na plačilo denarja.  Dogovorili so se, da bi plačali 400 EUR. In je tožilka vprašala, če se strinjam, in sem rekla, da ja. In potem me je enostavno prijelo in sem rekla, da v resnici želim, da se fant opraviči in odpela litanije o nediskriminaciji, nenasilju in spoštovanju. In da dokler se ne opraviči, ne morem pristati na poravnavo, ker ne želim, da ostane občutek, da se vsako slabo ravnanje lahko odplača z denarjem. Skozi zobe je stisnil, da mu je žal.

Torej, v kazenskem postopku smo se pogajali: jaz kot oškodovanka, ki jo je država postavila v situacijo, da mora face-to-face s storilcem odločiti o tem: ali jo bo brezposelni 22-letni pripadnik slovenskih neonacistov odnesel s 400 EUR, ki jih bo poravnal skupaj s svojo klapo in bo nanj odpadlo 50 EUR, se bo pa nje in njenega lokala v prihodnje usmilil, ker je bila gospa oškodovanka do njega prijazna kot že dolgo nihče ne, ali pa se bo zoper njega začel kazenski postopek, ki mu bo še dodatno uničil življenje. Država me je kot žrtev kaznivega dejanja prisilila v razmerje z nekom, s katerim bi zadeve morala urediti sama.

Če sočustvujemo, poskušamo razumeti položaj in se poravnavamo s storilci kaznivih dejanj, bi najmanj kar je, pričakovala tudi malo razumevanja in sočustvovanja s storilci prekrškov.

Država - podeljevalka nagrad kršiteljem ustave

Seveda pa bi od pravne države pričakovala, da bo še najbolj od vseh kršitev resno vzela kršitve temeljnih človekovih pravic, zapisanih v ustavi in odločitvah ustavnega sodišča. Ah, kje pa. Tisti, ki teptajo in uničujejo življenja, jim pripisujejo ničvrednost, odrekajo človeško eksistenco so v tej državi nagrajeni: s politično, družbeno in kapitalsko močjo.

Tukaj je tragičen primer kršitve temeljnih medčloveških norm, s katero je trenutna politična garnitura na oblast prišla prvič.