Tiskane izdaje
Dan po pogovoru Vladimirja Voduška s predsednikom vlade Janezom Janšo minulo sredo sta politično prizorišče pretresali dve novici. Da so lastnika Info Tv in znamke Vroči stol, ki jo je na svojo televizijo prenesel iz nacionalke, aretirali na Trojanah, domnevno zaradi izsiljevanja. In da je premier v pogovoru napovedal možnost predčasnih volitev, torej padec vlade.
Prva novica je vzbudila očitno nelagodje zlasti v novinarski srenji, ki ima tradicionalno težave, kadar bi se morala soočiti z ekscesi v lastnih vrstah. Razpeta je namreč med lažno solidarnost na eni in uničujoče politično dirigirane vzorce na drugi strani. Čeprav so mediji in z njimi novinarji zagotovo ena večjih tranzicijskih žrtev neodgovornih lastnikov, političnih apetitov in šibke pravne kulture, z nadzornimi inštitucijami na čelu, zato tudi sami nosijo delček odgovornosti za razmere, v kakršnih so. Primer Vodušek je tej stanovski zadregi nastavil ogledalo. Morda bo čez čas prinesel katarzo, prelom, a le, če bo v nasprotju z ustaljeno slovensko prakso doživel tudi pravnomočen epilog.
Bolj priročen predmet medijskih analiz je zato druga novica, napoved možnih predčasnih volitev, ki sodi v polje čiste politike. Janševa grožnja, da bo vlada predčasno končala mandat, če fiskalno pravilo ne bo zapisano v ustavo, je na prvi pogled nesmiselna. Zlato pravilo namreč dvotretjinske večine v parlamentu nima, to je pač postalo jasno, še preden je Boruta Pahorja na čelu SD zamenjal Igor Lukšič. Ali torej Janša računa, da bo napoved predčasnih volitev prestrašila opozicijo, ki v stanju, v kakršnem so še vedno Pozitivna Slovenija in socialni demokrati, še ni pripravljena na nove volitve? Morda skuša vnaprej preložiti krivdo in odgovornost za črno luknjo, v katero bi lahko zdrsnila država do jeseni, na politične tekmece? Predvsem pa: ali sploh misli resno?
Nedavna izkušnja s Pahorjevo ekipo je pokazala, kako težavna operacija je v našem ustavnem redu skrajšanje mandata vlade. Janša lahko veže zaupnico na fiskalno pravilo, lahko celo odstopi, pa še vedno ni nujno, da bi bile kmalu predčasne volitve. Nasprotno. Zadnjo besedo imajo namreč poslanci, ki si seveda nočejo skrajšati mandata, da bi to storili v prvem letu, pa je sploh popolnoma nemogoče. Edina možnost zamenjave vlade bi bila torej konstruktivna nezaupnica, torej nova koalicija in novi mandatar. Kar pa je v sedanjem razmerju sil spet neverjetno in neizvedljivo. Novo vlado bi namreč lahko sestavila samo Pozitivna Slovenija, ki ima v parlamentu največ poslancev, a prav nič ne kaže, da bi Zoran Janković vdrugo lažje zbral poslansko večino.
Napoved predčasnih volitev je torej predvsem grožnja, kar so očitno, če sklepamo po izjavah iz socialno demokratskega tabora, da ima vladajoča koalicija »še eno priložnost«, razumeli tudi v opoziciji. Pristaši teorije zarot so opazili tudi, da se z debato fiskalnem pravilu preusmerja nadležna pozornost iz ustanavljanja 11 milijard državnega premoženja težkega Holdinga, ki bo v celoti pod nadzorom politike. Dokler bo vladi uspevalo skozi parlament na eni sami izredni seji po hitrem postopku spraviti skozi proceduro vse najpomembnejše in finančno najbolj naporne projekte v državi, se zagotovo ne bo prav kmalu poslovila. Kar kaže, da so razmere sicer dramatične, da nič ne kaže na skorajšnje okrevanje gospodarstva, da so zato že prve razpoke v koaliciji in da bo jeseni še slabše. Da pa hkrati Janševih napovedi, da bo predčasne volitve povzročil že (verjetni) padec fiskalnega pravila čez nekaj dni, le ne gre jemati dobesedno.
Je pa intervju na Info Tv opozoril še na en zanimiv paradoks. Da je v Sloveniji politik lahko osumljenec na sodišču, hkrati pa tudi predsednik vlade. In da je televizijski voditelj, ki naredi prijateljski pogovor s predsednikom vlade, lahko že naslednje dopoldne tudi osumljenec. Kar pa ne sodi več nujno v polje politične analize - čeprav največkrat prav tja.
