Tiskane izdaje
Nastop angleške kraljice skupaj s filmskim Jamesom Bondom na otvoritveni slovesnosti londonskih olimpijskih iger je bil nov prispevek k demistifikaciji politike. Potrdil je, da je podoba vladarjev stvar dobrega piarja in izkušenih režiserjev. Vladanje, odločanje, boj za moč in oblast, pa s tem nimajo veliko zveze in se odvijajo v drugi, vzporedni realnosti.
Zato je zgražanje nad neobičajno volilno kampanjo slovenskih predsedniških kandidatov v resnici krivično. Volilni štab Boruta Pahorja pač princip nagovarjanja ljudstva, v katerem lahko kraljica - no, njena dvojnica - skoči tudi s padalom, če s tem navduši občinstvo, uporablja dobesedno. Zlaganje nogavic in polaganje asfalta seveda nimata zveze s funkcijo predsednika, ki ima v našem ustavnem redu položaj nekakšne kraljice, brez realne politične moči.
Predsednik države, kdor bo pač izvoljen, za tekstilne delavke in gradbince neposredno ne more storiti ničesar. V najboljšem primeru lahko vlado zaprosi za finančno injekcijo obubožani tekstilni industriji ali propadajočim gradbenim firmam, kolikor jih je še ostalo, kar se v časih vsesplošnega klestenja stroškov države seveda ne bo zgodilo.
Lahko se v javnih nastopih zgraža nad nevzdržnimi razmerami, v katere drsi spodnji srednji razred in ošvrkne novi varčevalni paket vlade. To pa je tudi vse. Pač pa predsednik države, za boljši vtis, lahko skoči s padalom, če bi si seveda Slovenija še mogla privoščiti velike spektakle s posebnimi učinki.
Pred leti smo bili novinarji iz držav, ki so se po merilih Zahoda šele učile demokratičnih pravil igre, povabljeni na seminar v ZDA , kjer so nam med drugim pedantno razlagali načelo delitve oblasti, ki zagotavlja nadzor in ravnotežje moči. V istem času je bil za guvernerja Kalifornije izvoljen Arnold Schwarzenegger. Kar je bil otipljiv dokaz, da sistem v teoriji deluje brezhibno, v praksi pa na volitvah zmagujejo všečne podobe, lahko tudi akcijski filmski junaki, kot je »I'll be back« Terminator, če imajo za sabo dovolj usposobljene ekipe.
Odločitve voditelji nove dobe nato sprejemajo s štabi svetovalcev, ki prihajajo praviloma iz velikih korporacij, torej največjih donatoric volilnih kampanj.
V Sloveniji zadnja leta položaje prevzemajo politiki in stranke, ki jim pri nagovarjanju volivcev pomagajo tuji, tudi ameriški svetovalci. To se zelo jasno odraža tudi v formi in vsebini volilnih kampanj.
Pahorjev nenavadni naskok na predsedniški položaj je sicer značilen prav za njegov tradicionalni »ljudski« politični slog. A je hkrati še bolj kot doslej v trendu oblikovanja politike kot spektakla, predstave za javnost.
Zato Danilo Türk prijateljuje z DJ Umkom in zato se tudi Milan Zver preizkuša v košnji, čeprav je popolnoma jasno, da predsednik države veliko časa preživi na prireditvah in sprejemih, nič pa na travniku ali na seniku.
Seveda ni nepomembno, kdo bo zasedel mesto v predsedniški palači na Erjavčevi. Vladi lahko v ključnih trenutkih odločilno pomaga pri ustvarjanju prave klime za nove varčevalne reze in naskoke na ključne položaje, ali pa jih z javnim nasprotovanjem celo prepreči.
Poleg tega politična kriza, z zaupnico vladi vred, ni končana, ampak le preložena prav na volilno jesen. Spomnimo; ob padcu vlade Boruta Pahorja je postal gospodar postopkov predsednik države. On je, kljub omejenim pristojnostim, razpustil parlament in razpisal volitve.
Zato se bodo v prihodnjih mesecih v zakulisju kampanje odvijali resni spopadi tistih, ki v resnici odločajo, v vladi, opoziciji in v interesnih skupinah. Kandidati pa bodo medtem nenehno nastopali. Nekateri v slogu angleške kraljice, drugi pa kot Mr. Bean.
