Tiskane izdaje
Zadnjo epizodo ameriške televizijske nadaljevanke Kriva pota (Breaking Bad) je minulo nedeljo samo v Združenih državah Amerike spremljalo 10 milijonov gledalcev. Zgodba o preobrazbi za rakom obolelega učitelja v mamilarskega barona je bila izjemno popularna tudi v Rusiji. In to ne glede na to, da nadaljevanke sploh niso predvajali na televiziji.
Ruski uporabniki interneta so kot obsedeni komentirali pripoved o »anti-heroju našega časa« Walterju Whiteu, med njimi pa so se našli tudi politično angažirani blogerji. Celo ruski nacionalisti, kar se mi zdi izjemno zanimivo, saj njihova interpretacija popularne nadaljevanke veliko pove o stanju duha v Putinovi Rusiji.
Za začetek si predstavljajte starejši ruski par. Zunaj dež, temperature blizu nič stopinj Celzija, v udobni sobi pa ogromen LCD televizor, na katerem si med dolgimi zimskimi večeri vrtita najrazličnejše »torrente«. V sobo vstopi njihov najemnik - študent iz Združenih držav Amerike, ki si prav tako želi videti zaključek napete serije, zato mu ga skopirata na USB-ključ. Medtem ga poznavalsko podučita: »Veš, polovico naše države sestavljajo ljudje kot je Walter. Ampak tega se sami niti ne zavedajo«.
Podobnega mnenja so tudi komentarji popularnega političnega bloga z zvenečim imenom »Sputnik in pogrom«. Pozor, spoiler alert!
Kot je pojasnil režiser Vince Gilligan glavni protagonist ne čuti nikakršnega obžalovanja, pa čeprav je za svoja dejanja - mednje sodi tudi umor desetih ljudi - plačal z družino. Ob njem je Rusom na pamet seveda nemudoma prišel roman Zločin in kazen Fjodorja N. Dostojevskega.
»Tam, kjer se je ustavila roka velikega ruskega pisatelja, zaradi česar ni uspel napisati resničnega epiloga Zločina in kazni, je po stotih letih za pero poprijel Američan Gilligan, ki je svojo nadaljevanko končal z ruskim kritičnim realizmom, ki je neverjeten za ameriško publiko,« ugotavljalo pisci »Sputnika in pogroma«.
Ameriškega kemika Walterja Whitea označijo za povsem ruskega tipa človeka, nekakšnega »slabega dobrega človeka«, ki mu je usoda odrekla možnost, da bi na račun svojega izjemnega uma pošteno obogatel (prijatelji so ukradli njegov izum), nato pa je bil še ob zdravle in s tem ob moško dostojanstvo.
Namesto tega mu je usoda namenila zgolj neumne sorodnike in vlogo žrtve. »Walter je svojo bolezen izkoristil kot povod za svojo samorealizacijo in je postal to, kar je bil vedno,« so ga v bran vzeli ruski nacionalisti.
Prepričan v svojo vsemogočnost ni bil nikoli nič drugega kot navaden zločinec. Podobno kot Radion Romanovič Raskolnikov, ki je v sodni dvorani na zgražanje vseh izjavil: »To sem naredil zaradi sebe. Bilo mi je všeč. Počutil sem se živega«.
In že dobimo vpogled v globine ruskega hrepenenja. Kakšne poštene volitve neki, kakšna borba proti korupciji ali sanje o tem, da bo Rusija nekoč normalna država! Le koga imaš za norca, Ivan? Globoko v ruski duši se skriva želja upravljati s celim svetom. In to ne glede na ceno.
