Smeti so pospravljene, čas je ZA pravice

Naslednjo nedeljo bomo glasovali o Družinskem zakoniku.

Objavljeno
15. marec 2012 09.21
Barbara Rajgelj
Barbara Rajgelj

Naslednjo nedeljo bomo glasovali o Družinskem zakoniku. V zadnjem času je bilo v zvezi z njim povedano zelo veliko, zlasti veliko tistega, kar v njem sploh ne obstaja. Medtem ko so v njem določene pravice in dolžnosti med partnerjema ter pravice in dolžnosti staršev do otrok, so zunaj njega strahovi in izmišljije. Na nekatere najbolj absurdne in neresnične argumente so strokovna združenja in strokovnjaki že odgovorili. Tako so Društvo psihologov Slovenije, Društvo socialnih delavk in delavcev, Slovensko sociološko društvo ter Zbornica kliničnih psihologov Slovenije zavrnili teze o kakršnikoli razvojni prikrajšanosti otrok, ki živijo v istospolnih skupnostih.
Društvo Ključ, ki se že več kot deset let bori proti trgovanju z ljudmi, je kot »laž in čisto manipulacijo« označilo trditev nasprotnikov, da zakonik uvaja nadomestno materinstvo in trgovino z otroki. Številni strokovnjaki, od vrhunske pravnice s področja družinskega prava dr. Mateje Končina Peternel do vodje kriznega centra Palčica Manuele Ham so kot popolnoma neutemeljene zavrnili argumente, da je zakon slab in nikomur ničesar ne prinaša.

Eno od vprašanj, ki se je tekom sprejemanja zakonika odprlo, je bilo povezano tudi z morebitnimi težavami, ki bi jih otroci iz netradicionalnih družin lahko imeli v domnevno netolerantnem slovenskem okolju. Nedavno je namreč dr. Vesna Godina v intervjuju za Delo izrazila zaskrbljenost zaradi stigmatizacije otrok v istospolnih skupnostih. Na vprašanje, kje bi začela s spremembami, če bi bila istospolno usmerjena, je dejala, da »bi se poročila, se naselila v blok in bila zelo socialna. Pomagala bi vsem starim gospem po stopnicah, jim pomagala hoditi v trgovino, namesto njih nakupovala in nosila smeti. Stereotipi se lahko izkoreninijo samo s pozitivno izkušnjo.«

Na takšno izjavo, ki stigmo in stereotipe seveda dodatno poglablja, je mogoče odgovoriti na različne načine. Od tega, da se zaradi Družinskega zakonika ne bo rodil noben »nov« otrok, saj pravna pravila urejajo razmerja med že rojenimi subjekti, novih oseb pa si ni mogoče niti izmišljevati niti rojevati s pravom. Do tega, da če bi pravni red pravice in dolžnosti podeljevali le tistim, ki v tej državi niso stigmatizirani, bi šle le belopoltim moškim srednjih let, ki so poročeni, zdravi, dobro izobraženi in zaposleni. In tega, da tudi z enakopravno zakonodajo stigmo zmanjšujemo. Mogoče pa je odgovoriti tudi s humorjem, ki dokazuje, da prebivalci in prebivalke te države nimajo niti približno toliko težav z raznolikostjo, kot jim jih pripadniki elit v želji po svoji superiornosti pripisujejo. Ljudje so ZAkon!

***

Dr. Barbara Rajgelj je docentka za civilno in gospodarsko pravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer predava temelje prava, delovno, socialno in gospodarsko pravo. Raziskovalno se ukvarja s pogodbenim pravom, mobilnostjo gospodarskih družb, pravnimi vidiki industrijske demokracije, v zadnjem času pa po sili razmer tudi s pravnim varstvom pravic otrok ter partnerk in partnerjev v istospolnih družinah. Je solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala Cafe Open. Večkrat na dan se odloči, da ne bo tako zelo kritična, ker ve, da se pri svojih ugotovitvah, ocenah in sodbah lahko moti, pa tudi, da ji to lahko škoduje..., a ne more iz svoje kože.

Video: Lezbijki odnašata smeti (po nasvetu dr. Vesne)