Tiskane izdaje
Kaj je, če sploh, razlika med športnikom leta in športno blagovno znamko leta? Prvega izbira Društvo športnih novinarjev, drugo pa razglasijo na konferenci iz marketinga v športu, Sportu. Obstaja med njima kakšna povezava? Bi športnik leta moral predstavljati tudi športno blagovno znamko leta med posamezniki, in obratno? Odgovor je da in ne.
Pri izboru športnika leta naj bi šteli izključno športni rezultati v preteklem letu, čeprav so v preteklih letih ta naziv vse prevečkrat osvajale blagovne znamke športnikov in ne rezultati. Po drugi strani pa je izbor blagovne znamke med športniki zahtevnejši. Kaj vse potrebuje športnik, da bi lahko bil sam, kot blagovna znamka, ustrezno prepoznan in uspešen? Na prvem mestu je to vrhunski rezultat, ki pa nikakor ni edini oz. odločujoči dejavnik. Za izgradnjo uspešne blagovne znamke je velikega pomena športnikova osebnost in njegove vrednote. Pomembno je, ali je »ljudski človek«, ali je izobražen, ali lahko soustvarja javno mnenje oz. ali njegovo mnenje šteje, ne nazadnje pa je pomemben tudi njegov izgled.
Za blagovno znamko športnika ni toliko pomembno, da si zelo visoko po priklicu. V takšnem primeru bi bili športi, ki so bolj izpostavljeni na televiziji, v veliki prednosti in obratno. Po tej logiki bi se Zavec zelo težko prebil med največje športne blagovne znamke. Eden izmed močnih dejavnikov velikosti blagovne znamke športnika bi nedvomno moralo biti dejstvo, ali ta športnik nastopa v promocijskih akcijah kakšnega podjetja in kako velika je ta akcija. To je objektivni pokazatelj velikosti blagovne znamke, saj namreč izraža zaupanje in prepričanje podjetja, da si lahko zaradi uporabe oz. sodelovanja z blagovno znamko športnika obeta izboljšanje svojega položaja na trgu.
Med letošnjimi TOP 5 blagovnimi znamkami med športniki posamezniki so Teja Gregorin, Lucija Polavder in Robert Kranjc. Vsi so vrhunski športniki. Sprašujem pa se, koliko Slovencev, bi drugouvrščeno Tejo Gregorin in ostale naštete prepoznalo na ulici. Nihče izmed njih tudi nima npr. twitter računa, ki je v današnjem svetu digitalnih komunikacij skoraj bistvenega pomena za interacijo z navijači. Ali se pojavljajo v javnosti oz. medijih tudi v vsebinah, ki niso povezane s športom?
Priznati je treba, da zaradi slabo razvitega športno marketinškega in športno pravnega okolja naši športniki niti nimajo dobrih možnosti, da se razvijejo v prepoznavne blagovne znamke tako, kot je to mogoče v tujini. Nimajo namreč časa in znanja (česar jim ni mogoče očitati, saj morajo biti predani športu) oz. sredstev za angažiranje strokovnjakov na področjih marketinga, odnosov z javnostmi in prava. Tako pri nas med večjimi blagovnimi znamkami športnikov lahko najdemo tiste športnike, ki so si ta naziv »prislužili« na podlagi vrhunskih uvrstitev. To se navadno zgodi dokaj pozno v karieri, kar pomeni, da takrat svojega statusa niti ne morejo primerno vnovčiti.
Edino, kar preostane športnikom na poti do izgradnje lastne blagovne znamke, je zavedanje, da športni rezultat ni vse in da se morajo močno angažirati tudi na drugih področjih, sami ali s tujo pomočjo. Prepričan sem, da se jim bo naložba povrnila.
