Tiskane izdaje
Srbi v večini primerov še vedno vse stavijo na moške potomce. Rojstvo sina je božji dar, ki mu ne gre gledati v zobe. Četudi kradejo bogu čas, jim gledajo skozi prste in zapustijo vso svoje imetje, ker so sveto prepričani, da bodo nadaljevali njihov rod.
Če vratarja na nogometni tekmi, ki skuša ubraniti gol, zadene naboj v čelo, šele policijska preiskava pokaže, da se ni zaletel v vratnico, temveč je bila v bližini poroka. Rafali lahko končajo tudi v zadnjicah gostov. Streljanje v zrak je tradicionalni srbski običaj ob porokah in rojstvu otrok, še zlasti v primeru, ko se rodi sin ali vnuk, izstreljeni naboji pa znajo ubrati svojo pot.
Čeprav se na stara leta, ko jih zdela bolezen, vsi zatečejo k hčeram, so le redke izjeme, ki doživljajo njihovo rojstvo kot blagoslov. Rod je rod. Ne glede na to, ali ima snaha vsak dan drugega ljubimca ali ne. Vse tako ali tako ostane v družini. Glave si ne razbijajo z realno možnostjo, da bi lahko bili vnuki po sinovi strani sosedove krvi, ker jim ne zadostuje, da v vnukih po hčerini strani zanesljivo teče vsaj polovica njihove krvi.
Za Miroslava Krležo so ženske fantomi, ki vladajo moškim od prvega dne, ko so spregledali. V zibelki jih uročijo s svojimi čarovnijami ... Spirajo kri iz njih, ko se rodijo, in jih umivajo gole, ko umirajo. Z istimi rokami jih hranijo kot male polslepe in polneme mačke. Pojejo jim uspavanke, vlečejo jih za nos, preklinjajo in mučijo, moški pa vohljajo po njihovi sledi kot psi ...
S primerno vzgojo in zgledom je mogoče tudi preprečiti, da bi hčere postale murdaruše. Po zaslugi stereotipov in predsodkov se zdi, da so na svetu le murdari, ki dvakrat letno obrnejo spodnjice, kar je krivično, kajti če je kaj hujšega kot murdar, je to murdaruša.
V njenem bivalnem okolju je milo rečeno kaos, ki ga skuša histerično spraviti v red, kadar pričakuje goste. Na stolih visijo raztrgane najlonke in neoprano spodnje perilo, pod posteljo ležijo smrdljivi ostanki sendvičev, kup lupin kikirikija in papirčki od bombonov in čokolade... Prah se dviga kot dimna zavesa, posoda v pomivalnem koritu je mastna in lepljiva. Njen hladilnik predstavlja sanje mikrobiologov.
Sodobne srbske ženske niso na prvi pogled zgolj lepše in bolj urejene, temveč so tudi manj nezadovoljne in depresivne kot srbski moški. Vzrok je tudi v vojnah, ki jih je Srbija izgubljala kot po tekočem traku. Porazi so bolj prizadeli moške kot ženske, ki so se soočile le z večjo konkurenco, ker je na trgu primanjkovalo samcev. Mačistično zasnovana srbske družba se je čez noč obrnila proti njenim nosilcem.
V Srbiji so moški postali potrt in pasivni del družbe. Za nameček se je proti njim zarotila še tranzicija in svetovna globalna kriza. Če se superiorni moški niso podali v politiko ali v kriminal, so lahko svojo družbeno vlogo vzdrževali le s čarovniškimi triki. Če v hiši ni dovolj denarja ali spolnega občevanja, ženske nimajo metle le za pometanje.
Ko gredo murdaruše v lov za redko in dragoceno življenjsko obliko, kot je svoboden moški, ki ga lahko pokličejo sredi dneva ali noči, se po hitrem postopku znebijo viklerjev in zamaščene domače halje. V kratkih krilih in visokih petah ter s tonami pudra in ličil lahko kaj hitro prevarajo in zavedejo naivno moško dušo.
Sodeč po rezultatih raziskav srbski moški izgubljajo spolno moč, da je tretjina ali celo vsak drugi moški impotenten, pa so krivi pretekli porazi in skrajno nezanesljivi časi. V teh razmerah je v porastu nasilje, tako v družini kot tudi proti manjšinam in tujcem. Novodobni superiorni moški lastno agresivnost predstavljajo kot moškost in elementarno vitalnost.
Ker imajo ženske manj problemov s pripadnostjo lastnemu spolu, so v veliki večini primerov žrtve in ne subjekti nasilja. Družinskemu nasilju, ki se vse pogosteje konča s krutimi umori, je na primer izpostavljena več kot polovica srbskih žensk.
Ivo Andrić je zapisal, da je v vsaki ženski hudič, ki ga je treba ubiti, z delom ali z rojevanjem ali pa kar z enim in drugim. Če se ženska izmuzne, je treba ubiti žensko.
Če murdaruše pripeljejo na svoj dom murdarja, je vse v najlepšem redu, ker ne bo ničesar opazil. Nogavice perejo potem, ko jih poskusno vržejo v zid, na katerega se prilepijo. Na najbolj nenavadnih mestih so kupi baterijskih vložkov, adapterjev in polnilcev, ščipalk za nohte, aspirinov in drugih farmacevtskih doneskov ter kablov prepletenih z municijo ...
Spremembe bi lahko prinesla šele generacija, ki se je rodila po srbski oktobrski revoluciji. Ženske so bolj izobražene kot moški. Dosegle so visoko stopnjo samozavesti. Borijo se za enakopravnost pri delu. Moški so nezainteresirani za enakopravnejšo preureditev odnosov med spoloma, ki bi lahko prispevala k intelektualnemu in gospodarskemu napredku družbe. Nemara v Srbiji ne bo več dolgo veljalo, da povprečna ženska porabi kar petkrat več časa za hišna opravila kot povprečni moški.
V večini primerov murdaruša vzgoji murdarušo, murdar pa murdarja. V zakonskem stanu imajo probleme heteroseksualni pari, istospolno usmerjene pare pa rešuje dejstvo, da so radi lepo urejeni. Ženskam redko uspe, da spravijo v red murdarja, moški pa najbrž nikoli ne spremenijo muradaruše. Murdaluk je tako pri ženskah kot moških nagonski in neuničljiv.
Po mnenju Friedricha Nietzscheja pravi moški išče nevarnost in igre, ženska pa je najnevarnejša igračka. Nemara gre prisluhniti tudi Victorju Igoju, ki svari, da je gola ženska oborožena ženska.
