Tiskane izdaje
To bi bil sicer čas za resno analizo, ampak resna analiza bi me v teh težkih časih spravila v depresijo, zato predlagam, da greste ponjo k resnim ljudem. Začnete lahko tukaj, nadaljujete tukaj in za nameček preberete še razmišljanje, zakaj ni nujno, da bodo bratje v kratkem pogoreli in za vedno izginili s političnega prizorišča.
Preden vsi skupaj zapademo v otožnost in spraševanje »kaj je bilo vsega tega treba?«, se hitro spomnimo, kdo bi bil predsednik, če revolucije ne bi bilo. Aha, prav on. Če ne on, pa njegov sin. Milo rečeno, to bi bilo zelo slabo.
Če se vrnemo k sedanjemu predsedniku: kaj je v teh stotih dneh dosegel? Odvisno od tega, s katerega stališča gledate: če gledate s stališča političnih pravic in svoboščin, še posebej tistih, ki se tičejo žensk in manjšin, potem je dosegel ogromno, žal nič dobrega. Predlog nove ustave je ... precej obupen. Dosegel je tudi, da pol države (in tukaj čisto malo pretiravam) grozi s stavko, nekateri zaposleni pa so stavkati že začeli. Dosegel je, da se je končno - končno! - začela organizirati sekularna opozicija. A nikar ne zadržujte sape: preden se bodo uskladili egi zaslužnih in naključnih opozicijskih voditeljev, boste čisto modri v obraz. Dosegel je, da več kakor polovica ljudi ni zadovoljna z njegovim delom. Dosegel je, da mu celo tisti, ki ga podpirajo, vedno manj verjamejo. Sicer pa, čemu bi modrovala, poglejte sami. (Mimogrede: se vam ne zdi simpatično, da je ikona za kruh kozarec za martini?)
Dosegel je, da je v mesto prišel cirkus. Oprostite, napačna povezava, tole sem hotela.
Priznati pa je treba, da vsega tega ni dosegel sam. Pomoči je imel v izobilju. Kajti večina težav in norosti se ni začela, ko je predsednik Mursi prevzel oblast. Večina težav in norosti se je začela prej, veliko veliko prej.
Ampak priznati je treba še nekaj: zelo malo je storil, da bi prepričal državljane, da je posamezne probleme, ki se vlečejo že leta, sploh sposoben - ali vsaj voljan - rešiti.
In zato tudi pišem o prvih stotih dneh. Kajti če ne bi, bi morala pisati o problemu, ki ga ima koptska manjšina. Vedno manj številčna koptska manjšina. Morda mi bo uspelo o tem pisati prihodnjič, danes ne morem.
Jutri je namreč prva obletnica pokola na Masperu(video).
