Tiskane izdaje
Od volitev do oblikovanja nove vlade, če bo ta dobila podporo v državnem zboru, bo minilo 68 dni. Dolga doba. Pred tedni, ko obrisi vladajoče koalicije še niso bili znani, se je zdelo, da med člani političnega razreda, torej v še nedoločeni opoziciji in neobstoječi vladajoči koaliciji, obstaja nekaj malega pripravljenosti, da člani političnega razreda celo pridejo do konsenza. Vendar je imelo iskanje konsenza svoj kontekst.
Oba politična pola sta nekako pričakovala, da bosta sestavila vlado. In ker sta oba pola pričakovala, da bosta lahko sestavila vlado, sta bila pripravljena podpreti ukrepe, ki so se zdeli nujni. Tako je politični razred, preden se je razdelil na opozicijo in vladajočo koalicijo, dosegel konsenz o intervencijskem zakonu. Dosegel je tudi nekoliko nenavadni in v politično delovanje težko prevedljivi konsenz o ustavno določenem zgornjem pragu proračunskega zadolževanja. Pustimo ob strani, ali gre za ustavno-pravno neumnost ali za ekonomsko nujnost. A dejstvo je, da je bilo konsenz mogoče doseči.
Vprašanje, ki se zastavlja tik pred oblikovanjem vlade, je enostavno: ali bo znotraj političnega razreda možno doseči konsenz o pomembnih rečeh tudi potem, ko bodo bregovi vladajoče koalicije in opozicije povsem jasno definirani. Ali pa je konsenz mogoč samo v času, ko še ni jasno, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji.
Koalicija, ki prevzema oblast, v mandatnem obdobju 2008 - 2011 ni imela pretiranega talenta za sodelovanje pri iskanju konsenza. Je talent pri Jankoviću kot šefu nove opozicije višji? In če je višji - ali naj se kompromisov, doseženih znotraj političnega razreda veselimo ali bojimo?
