Tiskane izdaje
Prva zmota:
Pred časom je moja 91 letna mama vsa navdušena razlagala prijateljici, da me tisti popoldan ne bo doma, ker da sem na »meditaciji«.Prijateljica je poznavalsko kimala in mamo spraševala, če morda ve, kakšne dihalne vaje za sproščanje sem se že naučila. Pa jo je mama le začudeno gledala, češ kakšne vaje neki, »ko se ljudje ločujejo, jim moja hči pomaga, da se ne kregajo preveč «.
Druga zmota:
Ko sva se z možem nedavno tega spričkala okoli neke, seveda ne preveč pomembne reči (kot navadno) , a je prepir kar naraščal in naraščal, mož pa očitno ni imel več argumentov in idej, s katerimi bi me prepričal, mi je navrgel:« Kaj ko bi ti poklicala kakšnega svojega prijatelja - mediatorja, da bi ti povedal, da imam prav jaz, ne ti.«
Tretja zmota:
Ko sem prijateljici, ki o mediaciji vendarle nekaj ve, pripovedovala, kako uspešna je družinska mediacija, s katero se sama ukvarjam, me je vprašala, kako se pravzaprav meri uspešnost mediacij na dolgi rok.«Ali sploh imate podatke o tem, koliko parov čez leto ali dve potem, ko si ju prepričala, naj se pobotata in še poskušata živeti skupaj, ponovno vloži tožbo za razvezo. Če se dva nikakor ne razumeta, imata veliko konfliktov in nista za skupaj, ju tudi mediator na dolgi rok ne bo obdržal skupaj. Prej ali slej se bosta spet prepirala in ločevala«, je modrovala prijateljica.
In je imela prav, a le delno. V bistvu pa je mediacijo povsem napačno razumela. Tako kot moja mama in mož ...in tako kot še mnogi.
Pojasnilo prve zmote:
Ja, pri mediaciji mora mediator pogosto zelo, zelo globoko dihati, da ostane miren, osredotočen in zbran. To pa je tudi edina skupna točka meditacije in mediacije, ki ju ljudje še vedno (pre)pogosto mešajo, čeprav je mediacija, to je reševanje sporov ob pomoči tretje, nevtralne osebe po mirni poti, tudi v našem prostoru že dokaj prisotna. Najbolj razvita je mediacija v Združenih državah Amerike in v skandinavskih državah, od koder je ideja prišla k nam. Pa ne le na sodišča, pač pa mediacijo pri nas, žal veliko manj kot v (mediacijsko) razvitem svetu, ponujajo različne nevladne organizacije in inštituti. Kot eno od oblik alternativnega reševanja sporov je na naših sodiščih uzakonjena od leta 2009, na Okrožnem sodišču v Ljubljani pa so mediacijo uvedli že sedem let prej in jo kljub strogim varčevalnim ukrepom tudi zelo uspešno izvajajo. Kar v 70 odstotkih primerov.
Pojasnilo druge zmote:
Moj mož nima prav. In motijo se tudi vsi tisti, ki mislijo, da mediator o sporu, konfliktu, tožbi, odloči namesto sprtih. In da prav enemu ali drugemu. To počnejo sodniki, ki pri svojih sodbah upoštevajo le tisto, kar je bilo na sodišču dokazano (ne pa nujno tudi tisto, kar je res, zato ima gospa »Pravica«, ki pooseblja sodišče, oči zavezane). Pri mediaciji pa nihče ne sodi, še najmanj mediator. Vsak od vpletenih ima svojo resnico, svoj pogled na dogodke, življenje, odnose, prepire, njena resnica je (lahko) daleč od njegove, prave pa...ne pozna nihče. Pomembno je pravzaprav le sprevideti in tudi sprejeti, da se najini resnici razlikujeta, da pa lahko poiščeva neko srednjo pot, s katero lahko, kolikor toliko sprijaznjena, živiva naprej, tudi po razvezi. In pri tem je vloga mediatorja neprecenljiva. Pogosto se zgodi, da se sprta partnerja prvič šele na mediaciji zares poslušata in tudi slišita. Le to pa je pot do razumevanja in sporazumevanja, upoštevanja potreb in želja obeh, predvsem pa otrok.
Prav kar največje upoštevanje potreb in želja obeh partnerjev ter njunih otrok je bistvo medicije. In tako smo pri še eni zmoti, ki se drži mediacije.
Pojasnilo tretje zmote:
Nikakor ne gre za to, da bi mediator pregovarjal ali spodbujal partnerja, ki se hočeta razvezati, naj ostaneta skupaj, pač pa skuša pomagati, da se razideta kar se da spodobno, brez grdih besed, zamer za vse življenje. Posebej če imata otroke, ki so navadno največja žrtev konfliktov in nerazumevanja med staršema. Kot mediatorka jima skušam pokazati, kako bosta, kljub vsem nesporazumom in zameram, ostala povezana vse življenje. Ostala bosta starša, pa naj se še tako jezita drug na drugega, si ne zaupata, se morda celo sovražita. Včasih pomaga, ko ju prosim, naj si predstavljata, kako bo čez deset ali trinajst let, ko bosta na hčerkinem maturantskem plesu ali celo poroki. Kako se bosta takrat gledala, če bosta gojila zamere vse življenje? Kaj bo o njima mislil njun sin, če se bosta zdaj, ko se razhajata, borila za vsako žlico ali krožnik? Ali preprečevala, da bi otroci videvali starša s katerim ne bodo živeli.
To počne mediator- sprtima partnerjema skuša omogočiti varen prostor in vzdušje za izražanje strahov, jeze, uničenih upanj, neizpolnjenih želja, obžalovanj, predvsem pa pogled v sicer negotovo a neizbežno prihodnost dveh ranjenih in razočaranih ljudi. V kateri jima bo gotovo bolje, če se bosta dogovorila o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok, stikih, preživnini in delitvi skupnega premoženja tako, da bo obema kar se da sprejemljivo. In, kar se zdi meni še posebej pomembno: ker gre za dogovor, nima nihče občutka, da je opeharjen, da je nekdo drug, nekdo, ki pojma nima, kakšne so njegove želje, pričakovanja, upanja, potrebe, odločal v njegovem imenu.
***
Jasna Tepina je desetletja kot novinarka na nacionalni televiziji spremljala dogajanje na področju šolstva, sociale, zdravstva. Za ciklus oddaj Obrazi drugačnosti, v katerih je predstavljala intimne in subtilnepripovedi zdravljenih alkoholičark, narkomank, otrok s posebnimi potrebami, shizofrenikov, starih, otrok brez doma, invalidov, tekstilnih delavk.., je bila nominirana za Slovenko leta. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje predava o nekonfliktnem reševanju konfliktov, vsako leto jadra z otroki s posebnimi potrebami v okviru projekta Mirno morje in o tem poroča v medijih, kot mediatorka pa že vrsto let dela na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Pravi pa, da sta njena najbolj resna in odgovorna služba in poslanstvo: biti babica trem vnukinjam in dvema vnukoma.
***
Se spominjate pretresljivega filma Kramer proti Kramerju. iz 80 let, ki je pobral kar nekaj oskarjev? Nanj se je družinska mediatorka Jasna Tepina, ko sta na mediacijsko srečanje prišla Miha in Milena.
Blog o tem, kako je potekal postopek, preberite naslednji teden.
