Tiskane izdaje
Zgodovina se ponavlja. Slovenci smo bili že davno tega pod komando Dunaja v Avstro-Ogrski, potem pa so nam življenje in delo narekovali iz Beograda. Pred 22 leti smo dobili priložnost, da bi bili sami svoji gospodarji, a smo v tem kratkem obdobju dokazali, da tega preprosto ne zmoremo.
Ko smo dobili v upravljanje državo, se je začel plenilski pohod frustriranih politikantov, ki so vsak v imenu svoje partije razklali narod in mimogrede zadovoljili še lastne interese. In zdaj smo tu, kjer smo. Da res ne bi popolnoma zavozili prav vseh potencialov, vrednot in materialnih dobrin, ki jih še premoremo, bomo dobili evropski bič. Oblastniki iz Evrope res ne bi radi sredi stare celine v 21. stoletju doživeli ponovitve bitk iz druge svetovne vojne. Ob tem bodo novi gospodarji slovenske prihodnosti na stežaj odprli vrata za kupce od povsod ter omogočili privatizacijo vsega, kar je še na voljo in daje vsaj približne obete za lep zaslužek.
Ne bodo nam, denimo, vsilili ponemčevanja ali kakšne druge oblike kulturnega ali nacionalnega boja. To bodo vrli gospodarji prepustili nam, da sami opravimo med seboj. Oni bodo le tu in tam, s kakšnim priročnim ukrepom poskrbeli, da bo za njih vse skupaj delovalo kot vihar v kozarcu vode, medtem ko bo to nedolžno brbotanje za nas življenjskega pomena. Zaslepljeni seveda ne bomo uvideli, da smo spet le in zgolj hlapci, ki so jim iz glave izbili tako opevani in do skrajnosti zlorabljen nacionalni interes.
Morda pa je to res edina rešitev za naš ubogi narod, ki se je skozi zgodovino dokazal kot skromen, poslušen in trdoživ ter izrazito obrambno naravnan. Morda bomo postali zelena oaza sredi Evrope, kamor bodo petičneži hodili na sprostitev in zabavo, nekakšen počitniški raj pa bi deloval kar vseh 365 dni na leto. In nekoč res ne bomo mogli reči, da trojka k nam ni prinesla vedrine in denarja.
