Tiskane izdaje
Nekaj znanih in uveljavljenih britanskih zvezdnikov, denimo, Paul McCartney, Mike Oldfield, Dizzee Rascal, Frank Turner, Underworld in Emeli Sande je na otvoritvi olimpijskih iger nastopilo za simbolično vsoto 1 funt (pa še ta minimalni znesek so jim organizatorji namenili zato, da bi z njimi lahko sklenili pogodbo).
Ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka je ta gesta očitno ganila, saj se je nanjo na Twitterju odzval pod naslovom Daleč je London in zapisal: »Nedolgo tega so komentariat, kritični intelektualci in nekateri kulturniki z gnusom in posmehom pospremili idejo generalnega sekretariata vlade, da bi glasbeniki in drugi umetniki na državni proslavi nastopili brezplačno.«
Ministrov genialni namig, skrit v omenjenem tvitu, je potrebno pozdraviti. Pri naslednji slovenski državni proslavi pozabimo na snobovske in arogantne slovenske umetnike, ki mislijo, da so upravičeni do plačila za svoje delo, namesto njih pa povabimo britanske zvezdnike, ki očitno razumejo, da so nekatere stvari v življenju bolj pomembne kot denar.
Pri načrtovanju slovenske proslave z britanskimi ustvarjalci pa vendarle velja imeti v oziru nekaj manjših možnih zapletov. Pod vprašajem je lahko nastop Paula McCartneyja. Verjetno od človeka, ki ima bogastvo, ocenjeno na okoli 400 milijonov funtov in ga je nekoliko že načela ločitev od Heather Mills, ne moremo pričakovati, da bo zastonj nastopal v nedogled.
Poleg tega je, kot poroča Guardian, sicer res veliko ljudi na otvoritveni slovesnosti, vredni 27 milijonov funtov, natopilo prostovoljno, a precej plesalcev in igralcev je za svoj nastop vseeno zahtevalo honorar, in sicer po obstoječih tarifah za profesionalce. Skratka, tudi v Veliki Britaniji obstajajo posmehljivi umetniki, ki se jim gnusi delati zastonj.
Nazadnje opozarjamo še na en manjši problem. Guardian, denimo, opozarja, da za mnoge izvajalce nastop na olimpijski slovesnosti predstavlja predvsem dobro reklamo, zaradi katere se prodaja njihovih plošč in pa v intenziviteta nastopov poveča. Upoštevati je torej potrebno dejstvo, da za zastonjskimi nastopi angleških umetnikov ne leži vselej čista dobrota in patriotski altruizem, ampak so dejavnosti, ki jih počnejo pro bono, zelo dobro premišljene in preračunane.
Glavno vprašanje torej je, ali zanje nastop na slovenski državni proslavi predstavlja dovoljšnji izziv, oziroma - kar je še pomembneje - kako jih zmamiti k tej naši stvari.
