Zdravilna imena

V resnem farmacevtskem biznisu ni prostora za umazano domišljijo.

Objavljeno
25. oktober 2013 12.33
SLOVENIJA LJUBLJANA 08.12.2011 ZDRAVSTVO ZDRAVILA LEKARNA FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura

Kdor si predstavlja, da je slavni Aspirin dobil ime zato, ker je povezan z aspiracijo in potem tudi inspiracijo, se moti. Njegovo ime se nanaša na eno njegovih glavnih sestavin oziroma na rastlino, ki slednjo poseduje. Gre za rožo po imenu Spirea ulmaria - po naše medvejka ali oslad. »A« pred sredico besede »spir« (iz spirne kisline) zadeva postopek acetiliranja, »in« na koncu Aspirina pa je bil v času nastanka tega zdravila preprosto priljubljena končnica za medikamente. In tako se je rodilo ime za enega najbolj popularnih zdravil, ki je v svoji več kot stoletni zgodovini tudi že poletelo v vesolje, na leto pa ga izdelajo okoli 50 tisoč ton.

O tem, kako je Viagra dobila svoje ime, obstajajo različne razlage. Zdravilo, ki so ga začeli ustvarjati, da bi ozdravili angino pectoris, je – kot se spodobi za vse velike izume – raje zdravilo nekaj čisto drugega: odpravljalo erektilne probleme. Viagra naj bi že s prvim zlogom »Vi« aludirala na virilnost, vitalnost, moč (vigor), po nekih interpretacijah pa naj bi zvočno spominjala na Niagaske slapove, na njihovo silovitost, potenco ipd. Kot nas prepričuje eden resnejših tekstov na to temo na spletu, pa so snovalci viagre poskušali predvsem najti ime, ki nič ne pomeni, ki ne žali nobene države ali njenega jezika in ki se ne asociira na moško zadrego. Takšen podvig poimenovanja naj bi v ZDA sicer  – z vso birokracijo in marketinškim vložkom ter potrditvijo pristojnih institucij – stal okoli tri milijone dolarjev.

Pri izboru imena farmacevtske družbe sledijo več smernicam. V Krki si, denimo, prizadevajo, da je generično ime njihovega izdelka čim bližje zaščitenemu imenu izvirnika. Kadar to ni možno, dobi priložnost izmišljeno ime, ki pa mora asociirati na področje uporabe izdelka.

Včasih je lahko ta asociacija skoraj sublimna – tako je, denimo, v hollywoodski screw-ball komediji  Monkey Business neka ameriška družba dala na trg tablete z imenom B-4, ki naj bi pomagale ohraniti mladostni videz. Strokovni zven imena (kemična formula?) ni pomenil nič, vsa finta je bila v tem, da se B-4 v angleščini izgovarja isto kot »before«, prej – skratka, zdravilo obljublja, da vam bo pomagalo ostati »kot prej«, ko ste bili mladi.

Kakorkoli, sodeč po odgovorih, ki smo jih dobili iz Leka, je tudi pri nas s krstom zdravila cel hudič. Zahteve proizvajalcem zdravil postavlja na primer regulatorni organ Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Če hočejo proizvajalci zaščititi novo zdravilo kot blagovno znamko, jim mora to odobriti urad za registracijo blagovne znamke. K temu moramo prišteti še nevarnost, da novo ime ni preveč podobno že kakšnemu obstoječemu, in da na trgih, kamor bo zašlo, ne pomeni česa povsem nasprotnega. Zato v Leku pripravijo več različnih predlogov za novo zdravilo, upoštevajoč možnost, da bo večino pristojni državni organ zavrnil.

Kdor si je torej misli, da bi si lahko v prostem času sam izmislil veliko bolj zabavno in tržno uspešno ime za zdravilo, kot sta Bilobil ali Lekadol, se pošteno moti.

V resnem farmacevtskem biznisu tako ni prostora za umazano domišljijo, ki ob misli na možna imena za, denimo, odvajala – takoj najde ime Iztrebil, schwarzeneggerjevski Excrementator ali kar pristno domačijski Ritopraz.

Ta ista ljudska domišljija je v špansko govorečih deželah takoj našla razlago za to, kaj pomeni Viagra: la vieilla agradecida ali hvaležna ta stara – za nepričakovan dober seks.