Tiskane izdaje
Ameriški predsednik Donald Trump je s prek 43,3 milijona sledilci in več kot 36 400 objavljenimi »čivki« eden najbolj spremljanih in tudi precej aktivnih Zemljanov na tviterju. Svoja sporočila na 140 in po novem v 280 znakih praviloma objavlja večkrat na dan in ameriška javnost to od njega tudi pričakuje. Nedavno je kar precej pozornosti vzbudilo dejstvo, da možakar že več kot 24 ur ni tvitnil, nekateri Američani so se tedaj že zaskrbljeno spraševali, če je kaj narobe.
Predsednik to družabno omrežje vseskozi neutrudno uporablja za svoja politična sporočila in komentarje, še posebej pa se razvname, ko obračunava z drugače mislečimi, političnimi nasprotniki in ameriškimi mainstream mediji, ki jih ima še posebej na piki. Takrat s kritičnim klicajem na koncu še podkrepi svoj besedni in čustveni izliv.
Da bi bila res škoda, če bi ta bogata zakladnica predsednikovih tvitov ostala analitično in metodološko neobdelana, so pripoznali kolegi iz New York Timesa, zavihali rokave in nedavno objavili »popoln seznam 394 ljudi, krajev in stvari, ki jih je Donald Trump užalil na tviterju.« Ob vsakem pojmu so še pripisali Trumpove besede, ki zvenijo kot žalitev in za začetek štetja postavili datum, ko je napovedal predsedniško kandidaturo.
Seznam »užaljencev« je res pester, saj Donald na tviterju ne prizanaša niti »svojim« republikancem, kaj šele političnim nasprotnikom demokratom. Daleč največ žaljivih tvitov je po pričakovanju naslovil na tekmico iz predsedniške kampanje Hillary Clinton (da je »sprijena«, »nepoštena«,»patološka lažnivka«, »zelo neumna« itd.), skupaj s soprogom Billom ju je označil za »resnična predatorja«.
Prejšnjemu predsedniku Obami je nazadnje očital, da »je imel ničelno kemijo s Putinom«, sicer pa naj bil »šibak« in »najslabši predsednik v ameriški zgodovini«, za republikanskega veterana, senatorja Johna McCaina je recimo zapisal, da je »tako dolgo izgubljal, da ne ve, kako naj zmaga« in da je »butec«, ker naj bi »diplomiral zadnji v letniku.« Še ostrejših oznak so bili deležni drugi republikanski kolegi iz predsedniške kampanje Jeb Bush (»lutka«, »popolna katastrofa«, »brez časti«), Ted Cruz (»lažnivec«) itd. ali pa nekdanji direktor FBI James Comey, ki je bil označen za »lažnivca« in »strahopetca«; preiskave, povezane s svojim predsedovanjem, pa je večkrat označil za »največji lov na čarovnice v ameriški zgodovini.« Za Američane, ki so protestirali na njegovih političnih shodih, je bila običajna oznaka »razbojniki«.
T. i. mainstream medije, CNN, New York Times, Washington Post in druge največje ameriške medijske hiše je obkladal z že uveljavljenimi oznakami da so »fake news«, »propadli«, »popolnoma nepošteni , »naivni ali neumni«, »šibki in neučinkoviti«, celo za Wall Street Journal, ki je po ekonomski doktrini bližje njegovi administraciji in neredko odlično obveščen o prihodnjih odločitvah Bele hiše, je jedko zapisal, da je »nepošten«, »neumen« in »slab v matematiki«.
Kot še izhaja iz analize New York Timesa, so Trumpove žaljive puščice letele tudi na nekatere tuje države in državnike: nemško kanclerko Angelo Merkel je oplazil s pikro pripombo, da »uničuje Nemčijo«, za severnokorejskega diktaktorja Kim Džong Una pa zapisal, da ga »nikoli ne bi označil za majhnega in debelega«. Sosednjo Mehiko je večkrat užalil, predvsem s tvitom, da »od tam dobimo morilce, droge in zločine, oni pa dobijo denar«, za Nemčijo pa je ob priliki tvitnil, da je to država »popolne zmede in velikega kriminala«.
Zdi se, da so Trumpovi instant tviti kot nov, digitalni - in resda tudi povsem enosmerni - kanal predsednikovega komuniciranja precej zasenčili tradicionalne, nekoč pomembne in odmevne tiskovne konference v Beli hiši. Zato jih poleg New York Timesa na svojih spletnih straneh pozorno analizirajo tudi drugi ameriški »fake news« mediji, na čelu s CNN. Nepredvidljivi predsednik včasih poskrbi tudi za kako presenečenje. Pred pol leta so se tako mnogi, vključno z Guardianom, spraševali, kaj vendarle pomeni beseda »covfefe«, ki jo lansiral v enem od čivkov povezanih z mediji. Skrivnost ostaja nepojasnjena.
In Slovenija? Na seznamu žalitev iz New York Timesa nas seveda ni. Pravzaprav ni podatka, da bi Trump sploh kdajkoli kaj tvitnil o državi, s katero je vsaj malo tudi družinsko povezan. Je to dobro ali slabo? Presodite sami.
Sicer pa so na tviterju in drugih družbenih omrežjih aktivni tudi naši politiki, ki jim očitno prav tako prija enosmerna komunikacija brez nadležnih novinarskih vprašanj.
Po odmevnosti in fokusu je Trumpovemu načinu tvitanja najbližje prvak opozicije Janez Janša - premier Cerar je po sledilcih, predvsem pa po številu tvitov precej za njim, da drugih koalicijskih politikov, ki so na tviterju začetniki ali pa jih tam sploh ni, niti ne omenjam -, a tudi on ostaja v senci objavljenih fotografij slovenskega kralja instagrama, predsednika Boruta Pahorja.
