Tiskane izdaje
»Misty, prikloni se,« je med ploskanjem, solzami in vzkliki navzočih na sestanku ansambla dejal Kevin McKenzie, umetniški direktor prestižne baletne institucije American Ballet Theatre. Vsi so takoj vedeli, kaj to pomeni. 32-letna Misty Copeland je postala prva temnopolta primabalerina v 75-letni zgodovini tega baleta.
»Na vrhu nisem sama. Na vrhu sem z vsemi tistimi, ki so se borili pred menoj,« pravi Copelandova. Na odrih najbolj slavnih ameriških baletnih družb namreč še vedno ni prostora za predstavnice manjšin. Redko je v prvih vrstah mogoče opaziti balerine azijskega porekla, še večja izjema so temnopolte plesalke.
Predstava o tem, kako naj bo videti baletka, je še vedno trdno vkoreninjena – bela, klasičnega videza, elegantna, na videz krhka, njeni telesni deli so v popolnem razmerju. Misty Copeland pa je temnopolta, atletsko mišičasta, z ženskimi oblinami. A telo, ki se ne sklada s tradicionalnimi predstavami, je naučila, da ji služi do popolnosti.
Drugi razlog za neznatno zastopanost temnopoltih baletk in baletnikov je v tem, da imajo njihove družine v povprečju manj možnosti za vadbo in spoznavanje z baletom kot premožnejše bele družine. In tudi če se temnopolti otrok izkaže pri baletu, ga učitelji pogosto usmerijo k modernim plesnim skupinam. Toda fenomen Misty Copeland je morda vendarle znak, da se bo tudi svet klasičnega baleta počasi začel spreminjati.
Sanje o vrhu
»Od prvega plenskega koraka naprej sem sanjala o tem, da bom članica American Ballet Theatre ter prva primabalerina v eni najbolj priznanih baletnih skupin. Zdaj so se sanje uresničile, toda takoj so mi povedali, da se trdo delo šele začne,« pravi Copelandova. Trdo delo je vtkano v navidezno lahkotnost in v popolnost gibanja vsake baletne plesalke, toda Misty Copeland je morala premagati še več ovir kot druge.
Kot eden od šestih otrok matere samohranilke je ples odkrila po naključju in v starosti, ko imajo dekleta z resnimi željami po baletni karieri za seboj že deset let vadbe. Prve baletne korake je namreč naredila šele pri trinajstih, kar je v svetu baleta nekaj nezaslišanega. Toda njena učiteljica se spominja, da je že prvo uro prepoznala izjemno nadarjenost.
Po trdem delu in celo dramatični sodni bitki z materjo (Copelandova je dolgo živela z družino svoje baletne učiteljice), je nadarjeni mladenki pri sedemnajstih uspel prvi korak – sprejem v tako želeni American Ballet Theatre (ABT). Newyorška ustanova velja za enega najboljših svetovnih ansamblov klasičnega baleta, domuje v Metropolitanski operi in gostuje po vsem svetu. »Velikokrat sem dvomila vase, želela prenehati, saj nisem bila prepričana, da imajo temnopolte balerine prihodnost in možnost, da pridejo na najvišjo raven,« je odkrito povedala po napredovanju. Toda namesto tega je delala še bolj trdo. »Bila sem lačna preboja, želela sem ponesti naslednjo generacijo,« je opisala hrepenenje, ki jo je gnalo naprej.
Preboj ji je uspel, še preden je dosegla najvišji baletni naziv v ZDA. Misty Copeland je zagotovo najbolj slavna baletna plesalka v Ameriki, ena redkih, ki jo po predstavah čakajo gledalci, in verjetno edina, ki jo po napredovanju s čestitkami zasuvajo znani in slavni – od Hillary Clinton do Princea (plesala je v enem od njegovih videospotov). Njeno ime je znano tudi zunaj baletnih krogov. Njen oglas za športna oblačila je na spletu videlo osem milijonov ljudi, njena biografija je uspešnica, vseh želja za intervjuje s celega sveta že davno ne more več izpolnjevati.
Ko je prejšnji teden med gostovanjem ABT v newyorški Metropolitanski operi plesala vlogo Odette/Odile v Labodjem jezeru, so glasbo Čajkovskega gledalci večkrat prekinjali z vzkliki navdušenja. Copelandova se je kot solistka izkazala pri mnogih zahtevnih vlogah (Ognjena ptica, Bajadera ...) in dobile odlične kritike, hkrati pa so nekateri kritiki tudi zapisali, da ima pri najbolj zahtevnih elementih baleta še prostor za izboljšave. »Rada imam izzive, sicer ne bi bila tu, kjer sem,« pravi.
Revne baletke
Napredovanje je skupaj s še večjim pritiskom prineslo tudi kar nekaj olajšanja. Prima balerina namreč pleše najbolj prestižne glavne vloge in lahko pleše manj pogosto, kar za nekaj let podaljša njeno kariero in zmanjša možnost poškodb, ki so tudi Copelandovo nekajkrat že skoraj ustavile. Poleg tega se premakne v višji plačilni razred. Baletke v ZDA namreč plačujejo slabo, od 50.000 do 100.000 dolarjev letno (kar v dragih mestih, kot sta New York in San Francisco, ne dosega niti meje spodnjega srednjega razreda) in so brez socialnih ugodnosti, kot je denimo pokojnina.
Hkrati je Misty Copeland, ki korak za korakom spreminja najbolj klasično baletno ustanovo v ZDA, predstavnica nove generacije. Ne beži od prepoznavnosti, še več, preko družbenih medijev se je javno izpostavila in odkrito govorila o svojih ambicijah, sodobna balerina namreč ne sodi le v ozek krog ljubiteljev plesne umetnosti. Vse to ob njeni nadarjenosti in trdem delu pomaga spreminjati okosteneli baletni svet.
Malokdo denimo pomni, kdaj je bila novica o napredovanju v baletni skupini objavljena v vseh televizijskih poročilih in na naslovnicah časnikov, kot je The New York Times. Zdaj, ko je Copelandova dosegla svoje sanje, je vzor. In hkrati nosi breme vseh tistih temnopoltih deklic, ki že desetletja baletne copate obešajo na klin, saj v plesu in ansamblih, kjer se počutijo drugačne, ne vidijo svoje prihodnosti. »Upam, da jih bom spodbudila, da vztrajajo,« pravi nova primabalerina.
