Ameriške sanje: Farmacevtski volkovi

Pohlep mladega finančnika opozarja na dobičkonosno prodajo zdravil v ZDA

Objavljeno
18. december 2015 15.49
Posodobljeno
18. december 2015 19.30
USA-CRIME/SHKRELI
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

Američani so za Martina Shkrelija prvič slišali verjetno septembra, ko je odkupil desetletja staro zdravilo in njegovo ceno čez noč zvišal za več kot pet tisoč odstotkov. Mladi podjetnik je nato prek zaslonov samozavestno trdil, da je to pač posel. V četrtek so ga odpeljali v pripor, toda ne zaradi njegovih farmacevtskih podvigov, pač pa zaradi finančnih prevar.

Prizori vklenjenega Shkrelija so zbudili množično medijsko navdušenje, nekateri so se pridušali, da je to zgodnje božično darilo. Obtožnica newyorškega tožilstva je zrušila podobo uspešnega 32-letnega sina priseljencev iz Albanije, ki je le po nekaj letih nabiranja izkušenj v drugih podjetjih ustanovil lastni sklad za upravljanje naložb in samega sebe imenoval kot »najbolj uspešnega Albanca, ki je kadarkoli hodil po zemeljski obli«.

Namesto tega ga obtožnica opisuje kot precej neuspešnega finančnika, ki je kopičil slabe naložbe, a znal premamiti vlagatelje, da so mu zaupali svoj denar. Po besedah tožilca Roberta Capersa iz New Yorka je »ustvaril omrežje laži in zavajanj«, s katerim je prekrival svoje pretekle izgube in z denarjem novih naložb pokrival stare dolgove. Lepo je poskrbel tudi za sebe, za edino kopijo albuma  Once Upon a Time in Shaolin slovite rap skupine Wu-Tang Clan je spomladi odštel krepka dva milijona dolarjev.

Kilav vlagatelj

Pred štirimi leti je zaslutil potencial kovanja dobičkov v farmacevtski industriji in soustanovil podjetje Retrophin, biotehnološko podjetje, ki se je osredotočilo na razvoj zdravil za redke in življenjsko nevarne bolezni.

Toda po mnenju tožilstva je podjetje skupaj s sostorilci uporabljal kot osebni hranilnik in z denarjem poravnaval stare dolgove, dokler ga niso lani odstranili z vodilnega položaja in sprožili preiskavo ter kasneje proti njemu vložili tožbe. Podjetju in vlagateljem je domnevno povzročil za enajst milijonov dolarjev škode.

Preiskovalci se za zdaj niso lotili njegovega naslednjega farmacevtskega podjetja Turing, ki ga je ustanovil pozimi in ki se je osredotočilo na odkupovanje licenc za redkeje uporabljana zdravila, ki so jim potekle patentne pravice. Ker je trg zanje premajhen, da bi bila izdelava generičnih zdravil finančno smiselna, je lahko kot edini izdelovalec navil ceno.

Takšen primer je bilo zdravilo daraprim, ki ga uporabljajo za boj proti malariji in parazitom pri ljudeh, ki imajo oslabljen imunski sistem. Shkreli je ceno navil s 13,50 na 750 dolarjev za tableto in povzročil proteste zdravnikov, ki skrbijo za paciente z aidsom. Ogorčenje se je prelilo v javnost, brezsramno poslovnež pa ga je še spodbujal s posmehljivim vedenjem in trditvami, da gre za dobro poslovno odločitev.

Draga država

Shkreli je postal simbol skrajno pohlepnega menedžerja, ki se v boju za dobiček ne ozira na posledice, ter nočna mora ameriške farmacevtske industrije, saj je sprožil razpravo o navitih cenah zdravil. Američani namreč plačujejo daleč najvišje cene za zdravila na recept in za zdravniško oskrbo.

Po analizi, ki jo je lani objavilo mednarodno združenje zdravstvenih zavarovalnic IFHP, so razlike osupljive. Priljubljeno zdravilo za želodčne težave Nexium v ZDA povprečno stane 215 dolarjev, v Švici, ki je na drugem mestu po višini cen, »komaj« 60 dolarjev. Na Nizozemskem je treba zanj odšteti 23 dolarjev.

Aretacija Shkrelija je prinesla olajšanje za vodstva farmacevtskih podjetij, saj je postal strelovod za jezo javnosti. Toda čeprav si drugi ne omislijo 50-kratnih povišanj, kakor si jih je mladi pohlepnež, pa cena zdravil v ZDA narašča v povprečju za deset odstotkov na leto, kar je precej hitreje kot inflacija. In to ima precej večji vpliv na vse višje stroške zdravstvene oskrbe v državi, kot pa jih je z redko uporabljanim daraprimom (na leto ga v povprečju uporabi dva tisoč ljudi) povzročil Shkreli.

Tako je pozabljeno ogorčenje nad podjetjem Gilead Sciences, ki je lani na trg poslalo novo zdravilo za hepatitis C in zahtevalo tisoč dolarjev za tableto. Celotno zdravljenje je tako stalo 84.000 dolarjev, ker pa je bilo zelo uspešno in ni povzročalo stranskih učinkov, so ga množično predpisovali, tako da je podjetje samo v enem letu ustvarilo 10,3 milijarde dolarjev prometa. In oplenilo proračune državnih in zasebnih zdravstvenih zavarovalnic.

V rokah kartelov

Večina držav z enotnim zdravstvenim zavarovanjem cene določa z neposrednim pogajanjem s proizvajalcem, močno privatiziran ameriški zdravstveni sistem pa pogajanja prepušča zasebnim zavarovalnicam in posameznim ustanovam. Še več, zakonodaja celo prepoveduje državni zavarovalnici Medicare, ki skrbi za upokojence, pogajanje s proizvajalci, tako da je prepuščena milosti bolnišnic in zdravnikov. Te namreč farmacevtska podjetja spodbujajo k čim bolj množični uporabi dragih zdravil.

Ker zdravniki dobijo delež od prodaje zdravil, je za njih bolje, če predpisujejo dražja zdravila, saj je tako tudi zaslužek višji. Tudi predsednik Barack Obama je privolil v vrsto takšnih kompromisov, ki pijejo kri ameriškim pacientom, da je omogočil sprejem svoje razvpite reforme zdravstvenega zavarovanja Obamacare. A je ta kljub temu tarča konservativne desnice, ki zagovarja zasebni trg in trdi, da naj bi preveliki posegi države zaustavili inovacije in razvoj novih zdravil.

Nekatere raziskave potrjujejo takšne pomisleke, saj da je znižanje cen zdravil za 40 do 50 odstotkov povzročilo za od 30 do 60 odstotkov manj raziskovalnih projektov. Ekonomist Dean Baker zato predlaga javno financiranje raziskav, na drugi strani njegov kolega Gary Becker krivi preveč strog državni nadzor, saj naj bi stroga pravila dražila razvoj novih zdravil. Kar dviga lase varuhom potrošnikov, saj bi po njihovem rahljanje meril sprožilo razvoj manj zdravih zdravil.

Shkreli, ki je hitro položil varščino, je v petek odstopil s položaja prvega moža svojih farmacevtskega podjetja Turing. Po eni strani je znova sprožil zanimanje politikov za ameriški kartelski zdravstveni sistem. Toda »ker je tako odlično odigral vlogo zlobnega tipa z Wall Streeta, je Martin zasenčil bolj resna vprašanja z veliko večjim vplivom na zdravstvo,« pravi John Rother, vodja organizacije NCHC, ki se ukvarja se cenami zdravil v ZDA.