Tiskane izdaje
Najbolj priročen odgovor na vprašanje, zakaj razpis ministrstva za pripravnike in mentorje (Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja) ni uspel, se zdi preprost - begunci, morda tudi Kučan. Samo mi sami ne. Begunci so pač povsod. Tako kot tudi nekdanji predsednik države, saj, če po diagonali pregledate njegove zveste kritike, ni dogodka, kjer se ne bi čutil njegov vpliv.
Če prisluhnete ljudem v kakšnem bazenu, se včasih zdi, da so begunci povsod. Ko se take ad hoc razpravice razživijo, begunci takorekoč že streljajo, tudi po tem malem bazenu, njihove krogle so takorekoč zadele že vse prisotne. Vsi so bili že od samega začetka, ko teh beguncev sploh še ni bilo, prikrajšani zaradi teh istih beguncev ... Begunci so se zadnje tedne res umaknili iz prvih paradnih vesti, na njih opominjajo samo še protesti proti bednim žičnim ograjam in živčne izjave posameznih evropskih politikov.
A manj razvpito in zgrožajoče se potihem preračunava o tem, kaj vse bomo izgubili na račun teh beguncev in kako malo bomo od njih dobili. Ni dvakrat za reči, da je kar nekaj naših, zaradi beguncev zaskrbljenih sodržavljanov izračunalo, koliko manj predbožičnih in prednovoletnih šnopčkov in kuhačnkov bodo zaradi njih popili, koliko manj darilne šare bodo kupili. Ne dvomim, da nekateri zaskrbljenci že preračunavajo, koliko služb so nam že odžrli begunci in koliko nam jih šele bodo.
Še slabše bo, ko bodo nastopile analize o tem, kako so se zmanjšali socialni transferji, ker jih bo treba deliti s temi begunci. Kako ti transferji zamujajo, ker jih je treba deliti z begunci. In tako naprej.
Še dobro, da se je v begunske številke podal tudi dr. Jože Mencinger, ki v analizi Begunci in tisočinke postavlja veliko smelih in preprosto logičnih vprašanj: tudi glede bodeče žice, ki je po njegovem še eno sramotno dejanje po osamosvojitvi. Če naj bi žica bila nekakšen smerokaz za begunce, pravi dr. Mencinger, zakaj se potem tem revežem preprosto ne postavi pravih kažipotov, ki jih bodo usmerjali do prehodov. Gotovo temu lahko pritrdim: z žico se ne ustvarja nič prijetnega in koristnega, ampak se vzpostavlja infrastruktura za marsikaj, tudi zmedene in na koncu sovražne poglede iz obeh smeri - iz naše in iz begunske.
Seveda je bolj ali manj jasno, da beguncev v obljubljeni Nemčiji in drugih zahodnih državah, ki se jih že skoraj odkrito otepajo, ne čaka raj. A v tem čakanju bodo morali preživeti, tudi s socialnimi pomočmi držav, v katerih bodo pristali.
In tu se očitno sidra drugi veliki problem, ki ga domnevno prinašajo begunci - z njimi si bomo poslej delili še te bedne socialne transferje! Verjetno najbolj zagreti karpočezni kritiki beguncev že vidijo, da jim bodo ti pobrali vse. A naj se spet obrnem na dr. Mencingerja. Po hipotetičnih izračunih bi za tri milijone beguncev, ki bi si jih porazdelila EU in zanje uporabljala svoje sisteme socialnih transferjev, celotna Unija na koncu dala 22 milijard evrov oziroma 1,69 tisočinke svojega združenega BDP. Če bi bili po državah EU ti izdatki za begunce in deleži v BDP v korelaciji s številom prebivalcev določene države, bi, denimo, Slovenija, ki za socialne transferje namenja 8,8 milijarde evrov na leto, dala za begunce 52 milijonov evrov ali 1,47 tisočinke svojega BDP.
Naj se odmaknem od tujih k domačim beguncem. K raznim diplomirancem, ki po letu, dveh, treh in še več ne pridejo do služb; so slabo plačani prekerci ali pa še to ne. V jeseni se je vsaj za okrog 300 diplomiranih učiteljev pokazala rešitev, saj je država razpisala sofinanciranje pripravniških učiteljskih mest z mentorstvom učiteljev, ki očitno imajo pogoje, da se po letu mentorskega dela upokojijo. Nekje se je dalo ujeti podatek, da bi lahko bilo takih učiteljev, ki bodo imeli drugo leto pogoje za upokojitev, kar okrog 700 ali 800. Država, ministrstvo, verjetno omenjenega razpisa ni izdalo kar na pamet, saj je vendar razpisalo celih 5,4 millijona evrov. Toda samo sedem ravnateljev se je opogumilo in prijavilo svojo šolo na razpis, torej prijavilo situacijo, v kateri imajo mentorja, ki bi lahko uvajal učiteljskega pripravnika. Ali je to sploh mogoče? Ali kdo to verjame?
Kaj se potem lahko vprašamo? Ali so nam ti vseprisotni begunci zminirali tudi ta razpis, ali pa bi bilo treba poklicati na pogovor vse tiste ravnatelje, za katere se ve, da bi se nanj lahko prijavili, pa se niso. A vprašanje je, če se bo to zgodilo. Prej se bo morda kdo spomnil, da je vsega kriv, če ne kdo drug, pa že omenjeni begunec ali Kučan. Nihče se ni pretirano zdrznil, ko je šla neka skupina pred hišo nekdanjega predsednika in tam sramotno zažgala knjigo, pa četudi smo menda že v 21. stoletju. Sklep se zdi preprost: težko je tistim, ki nimajo beguncev in Kučana, saj ostanejo brez odgovorov na številna težka in zagonetna vprašanja.
